'Državo lahko iz težavnih razmer potegnejo investicije, ki se povečujejo'

Gospodarski minister Matjaž Han je ob nagovoru ob odprtju sejma navedel dva razloga, da razmere v zunanjem okolju močno vplivajo na poslovanje v Sloveniji: "Prvi je, da je Slovenija izrazito izvozno usmerjena, drugi pa, da smo močno industrijska država. Ti dve lastnosti sta naša močna stran v dobrih časih, žal pa se to precej spremeni v času tveganj in izzivov. In zdaj živimo v teh drugih časih."

A ni vse negativno, je dodal in menil, da lahko državo iz težavnih razmer potegnejo investicije, ki so se v zadnjem četrtletju povečale za 7,5 odstotka.

Dejal je, da ima gospodarsko ministrstvo na voljo še za skoraj 650 milijonov evrov spodbud, od tega skoraj 335 milijonov evrov subvencij in dobrih 314 milijonov evrov povratnih spodbud v obliki posojil, garancij in tveganega kapitala. Lani je ministrstvo podprlo več kot 1200 podjetij in sofinanciralo prek 200 raziskovalno-razvojnih projektov v gospodarstvu.

Po ministrovem mnenju je nujno spremeniti davčno politiko v smeri zmanjšane obdavčitve dela, to zmanjšanje pa nadomestiti na področju obdavčitve premoženja. A bo to velika sprememba sistema, ki bo zahtevala široko politično soglasje in soglasje vseh socialnih partnerjev, je opozoril.

Izpostavil je tudi oblikovanje iniciative za hitrejše umeščanje industrijskih, logističnih in tehnoloških parkov nove generacije v prostor. Namen je čim prej vzpostaviti vsaj tri cone nacionalnega pomena in oblikovati pogoje za regionalne cone, je navedel.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je opozoril, da številne administrativne in finančne obremenitve zavirajo razvoj in konkurenčnost slovenskih obrtnikov.

Zadnja v nizu obremenitev je prispevek za dolgotrajno oskrbo, je dejal in ponovno izrazil nasprotovanje načinu pobiranja prispevka "Kljub dejstvu, da se storitve za dolgotrajno oskrbo še ne zagotavljajo in da se še lep čas ne bodo, država vsak mesec pobere milijone, ki jih prispevamo vsi. Do konca prihodnjega leta se bo tako nabrala milijarda evrov," je povzel. Izpostavil je, da morajo samostojni podjetniki, ki so "najbolj ranljiv del gospodarstva", plačevati dvojni prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Cvar je spomnil tudi, da v delodajalskih organizacijah že dolgo opozarjajo, da so obremenitve plač v Sloveniji previsoke. "In četudi se je vlada ob nastopu svojega mandata zavezala k temu, da bo stroške plač znižala, smo danes priča še večjim obremenitvam plač," je bil kritičen.

Glede torkove izjave predsednika vlade Roberta Goloba, da bo vlada v četrtek razpravljala o uvedbi obvezne božičnice, ki bo neobdavčena, je Cvar ocenil, da je šlo za napačen način sporočanja, saj da bi bilo treba najprej o tem skleniti dogovor s socialnimi partnerji.

Predsednica upravnega odbora družbe Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl je v nagovoru dejala, da so bili sejmi nekoč predvsem prostor trgovanja, danes pa postali prostor za izmenjavo znanja, idej in priložnosti ter za povezovanje in sodelovanje. Mos želi po njenih besedah okrepiti svojo vlogo vodilne platforme za poslovno mreženje, gospodarsko promocijo in podporo razvoju prihodnjih generacij podjetništva v širši regiji.

Ne gre le za razstavni prostor, ampak mesto povezovanja celotnega gospodarstva, stroke, politike in javnosti, je poudarila. Podjetniki lahko pokažejo svoje delo, dobijo nove kupce in partnerje, mladim pa je Mos okno v svet podjetništva; začutijo lahko utrip gospodarstva, spoznajo ljudi, ki ustvarjajo delovna mesta, in dobijo prve ideje za svojo prihodnost, je menila.

Člani Gospodarskega kroga, v katerem se združujejo delodajalske in kmetijske organizacije, Maja Brelih Lotrič iz podjetja Lotrič Meroslovje, Borut Čeh iz Labene, Matjaž Čemažar iz Domela, Marta Kelvišar iz Adria Dom in Peter Pišek iz Frigotransport Pišek&Hsf so v panelni razpravi z naslovom Ko gospodarstvo uspeva, vsi živimo bolje, ocenili, da brez delujočega gospodarstva ne more biti socialne blaginje.

Priznali so, da so bili dobički gospodarskih družb v zadnjih letih res višji, a menili, da to je posledica inflacije in postcovidnih ukrepov. Dobički bi se morali prelivati v investicije, vendar država pri tem zamuja, so dejali in ocenili, da slovenskemu gospodarstvu primanjkuje konkurenčnosti in produktivnosti.

Opozorili so tudi na vse večjo odvisnost slovenskega in evropskega gospodarstva od Kitajske ter izpostavili, da brez ključnih strateških surovin Evropa ne bo konkurenčna. Zavzeli so se tudi za razbremenitev gospodarstva in prenovo šolskih učnih načrtov.

Glede obvezne božičnice so dejali, da bi bilo treba najprej za vsaj 30 odstotkov razbremeniti delo in zmanjšati davčno obremenitev.

Gospodarsko ministrstvo se tudi letos predstavlja na Mosu. Kot so sporočili, želijo predstaviti ukrepe, ki jih ministrstvo in njegovi organi v sestavi sprejemajo za podjetja in posameznike. Tako bo med drugim Slovenski podjetniški sklad predstavil ponudbo finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja, urad za intelektualno lastnino bo opozoril na pomen varovanja inovacij, Slovenski inštitut za standardizacijo pa bo predstavil koristi uporabe standardov. Center Noordung bo za ponudil edinstvena interaktivna vesoljska doživetja. Na razstavnem prostoru se bodo predstavili tudi inovativni izdelki, storitve in rešitve slovenskih podjetij, ki jih je k sodelovanju povabila agencija Spirit.

Osrednja nit letošnjega sejma, ki bo trajal do nedelje, je trajnost. Predstavlja se več kot 650 razstavljavcev iz 20 držav z več kot 1100 blagovnimi znamkami. Med številnimi razstavljalci je okrepljena udeležba slovenskih podjetij, ki ponujajo rešitve na področju zelene transformacije in digitalizacije.