Padanju vrednosti dolarja v preteklem letu je sledilo pospešeno zviševanje dolarskih cen surovin in nafte. Slednje so ob koncu leta vplivale na rast inflacije, ki je v decembru medletno v EU dosegla 2,3 odstotka in v ZDA 2,4 odstotka, ugotavlja Analitsko raziskovalni center Banke Slovenije v januarski številki publikacije Denarni pregled.
Doma se je občutneje okrepilo domače povpraševanje, predvsem investicijska in zasebna potrošnja ob relativno skromni rasti trošenja države.
Presežek v tekočih transakcijah s tujino se je do novembra lani okrepil na 486 milijonov dolarjev oz. 2,5 odstotka ocenjenega BDP. Poleg presežka v menjavi storitev je k lanskim rezultatom tekočega računa plačilne bilance pomembno prispevalo tudi zmanjšanje primanjkljaja v blagovni menjavi.
Indeks cen življenjskih potrebščin je v decembru 2002 porasel za 0,6 odstotka, predvsem zaradi rasti cen v skupini prevoz, kjer so se cene osebnih avtomobilov vrnile na oktobrsko raven. Skupna rast cen življenjskih stroškov je tako v letu 2002 dosegla 7,2 odstotka. Nadzorovane cene so se povečale za 9,8 odstotka in proste cene za 6,7 odstotka, medtem ko je bila rast deviznega tečaja v enakem obdobju 3,8-odstotna. Z
namenom znižanja inflacije je vlada do aprila zamrznila cene pod njenim nadzorom. Hkrati je sprejela tudi novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero želi omiliti vpliv gibanja svetovnih cen naftnih derivatov na slovensko inflacijo.
