Glavna vzvoda gospodarske rasti evroobmočja bosta v prihodnje izvoz in poraba gospodinjstev. Obseg izvoza naj bi se po ocenah evropske bančne federacije zvišal za 3,9 odstotka, poraba gospodinjstev za 1,5 odstotka, pričakovana pa je tudi 1,4-odstotna rast investicij.
Ocena, ki so jo v Bruslju objavili ta teden, vključuje tudi pričakovanja glede nekaterih drugih gospodarskih kazalcev. Odbor FBE, ki ga sestavljajo guvernerji evropskih bank in predstavniki bančnih združenj, v oceni opozarja na naraščajočo brezposelnost evroobmočja.
Inflacija naj bi se v prihodnjem letu gibala okoli 1,7 odstotka, prav toliko pa naj bi znašala tudi povprečna gospodarska rast.
Proračunski primanjkljaj evropske denarne in gospodarske skupnosti bo letos dosegel 2 odstotka in naj bi se v prihodnjem letu znižal le zanemarljivo; znašal naj bi 1,9 odstotka. Po ocenah FBE ne letos ne prihodnje leto ni pričakovati, da bi se zunanji dolg evroobmočja zmanjšal, zato odbor vse države poziva k spoštovanju določb pakta o stabilnosti in rasti, ki je temeljni mehanizem za varovanje stabilnosti evroobmočja.
Menjalni tečaj skupne evropske valute evra pa naj bi se prihodnje leto v primerjavi z ameriškim dolarjem gibal med 0,9 in 1,1 evra za dolar, je še zapisano v oceni Evropske bančne federacije.
Višja inflacija v članicah EMU
Sicer pa je bila stopnja inflacije v 12 državah članicah evropske gospodarske in denarne unije (EMU) po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat novembra 2,2-odstotna, kar je za 0,1 odstotka manj kot oktobra. Stopnja inflacije je v evroobmočju tako že četrti mesec zapored presegla kritično mejo - v skladu z določili Evropske centralne banke namreč stopnja inflacije, ki presega dva odstotka, že ogroža stabilnost cen.
