Po napadu na Ukrajino: nafta že osem let ni bila tako draga, v nebo tudi cene pšenice

Ko je predsednik ene največjih svetovnih proizvajalk nafte Vladimir Putin uradno ukazal napad na vzhodno Ukrajino, se je naftni trg odzval z visokim skokom cen. Po ruskem vdoru k sosedom so cene nafte poskočile, za 159-litrski sod severnomorske nafte brent je treba prvič po letu 2014 odšteti več kot 100 dolarjev. Za nekaj časa je cena presegla tudi 105 dolarjev. Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, pa se je do poldneva po singapurskem času podražila za 4,13 dolarja na 96,23 dolarja za 159-litrski sod.

Povpraševanje po črnem zlatu je v luči okrevanja gospodarstva po pandemiji veliko, Evropejci pa ob zaostrovanju sankcij proti Rusiji vse bolj pogledujejo proti drugim večjim proizvajalcem, kot je Savdska Arabija.

Tudi cene plina v Evropi se v luči ruskega napada na Ukrajino še naprej zvišujejo. Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo marca je bilo treba danes odšteti 1414,5 dolarja za 1000 kubičnih metrov oziroma 120 evrov za megavatno uro, navaja ruska tiskovna agencija Tass. Cene plina so po navedbah Tass tako poskočile za 35 odstotkov. 

Evropske cene zemeljskega plina so se zvišale že zaradi skrbi glede motenj v dobavi plina, zlasti po tem, ko je Nemčija ta teden ustavila odobritev ruskega plinovoda Severni tok 2, pa dodaja francoska tiskovna agencija AFP.

Strah, da bodo sankcije udarile po dobavi kovin

Cene aluminija so danes dosegle rekordno visoke vrednosti, saj je Rusija ključna proizvajalka. Za tono te lahke kovine je bilo potrebno odšteti tudi do 3382,50 dolarja (3008,84 evra). S tem je bila presežena prejšnja najvišja vrednost 3380,15 dolarja na tono, dosežena julija 2008 med svetovno finančno krizo.

Aluminij se uporablja v različnih izdelkih, med drugim v pločevinkah za pijačo in sestavnih delih letal. Analitik banke Commerzbank Daniel Briesemann je za francosko tiskovno agencijo pojasnil, da je bila rast cen zaradi napada pričakovana: "Udeleženci na trgu se očitno bojijo, da bo dobava aluminija iz Rusije prizadeta v primeru strogih sankcij Zahoda in - verjetno - povračilnih ukrepov Rusije," je pojasnil.

Borze in kriptovalute v rdečem

Evropske borze so današnje trgovanje začele s precejšnjimi padci osrednjih indeksov. Tudi azijske borze so odete v rdečo barvo. Napad na Ukrajino je potopil tudi indekse na moskovski borzi. Tečaj ruskega rublja je medtem padel za devet odstotkov v primerjavi z ameriškim dolarjem in dosegel najnižjo vrednost doslej. Za en dolar je bilo zjutraj treba odšteti 90 rubljev.

Bitcoin se je dosegel najnižjo vrednost po 24. januarju. Padel je za osem odstotkov na 34.324 ameriških dolarjev (30.570 evrov). Ether je padel za 10-odstotkov. 

Cena pšenice v Evropi dosegla rekordne vrednosti

Kmetijsko blago je običajno sicer veliko manj nestanovitno kot delnice ali nafta, vendar je v zadnjem času zaradi zaostrovanja razmer na ukrajinsko-ruski meji doživelo izjemne skoke in padce, izpostavlja AFP.

Tako so se danes močno zvišale tudi cene koruze, pšenice in številnih drugih surovin na svetovnih trgih. Analitiki in trgovci pravijo, da so cene pšenice v Evropi dosegle rekordno vrednost. Na platformi Euronext je bilo za tono pšenice potrebno odšteti 344 evrov. Pred tem je bil rekord postavljen pri 313,50 evra za tono. Za tono koruze je bilo tekom dneva potrebno odšteti tudi do 304 evre.

Ruski napad na Ukrajino predstavlja dvojni pritisk na cene pšenice, saj obe državi sodita med največji svetovni proizvajalki pšenice in skupaj ustvarita približno četrtino svetovne trgovine.

Kakšne bodo posledice za kmetijske trge?

Posledice današnjega ruskega vdora v Ukrajino, zaradi katerega je Zahod zagrozil z obsežnimi sankcijami proti Moskvi, za kmetijske trge še vedno ni mogoče napovedati.

Analitik pri francoskem svetovalnem podjetju Agritel Sebastien Poncelet je za francosko tiskovno agencijo ocenil, da gre za situacijo popolnoma brez primere. "Ko vidimo, da v Odesi, kjer je glavno ukrajinsko pristanišče, prihaja do eksplozij, moramo domnevati, da tam danes ne bodo natovorili veliko žita," je opozoril. Pri tem je spomnil, da so leta 2014, ko si je Rusija prisvojila polotok Krim, cene pšenice poskočile za 15 do 20 odstotkov, normalizirale pa so se po štirih oziroma petih mesecih. Vendar je bilo takrat bojevanje večinoma omejeno na območje Donbasa, kjer kmetijstvo ni toliko v ospredju, je pojasnil. "To, čemur smo priča danes, je povsem drugačnega obsega," je poudaril.

Ukrajina ima zelo dobro razvito kmetijstvo in je na tem področju velik izvoznik, a v celotnem uvozu Evropske unije ne predstavlja velikega deleža. Tako morebitni izpad dobav zaradi dogajanja tam verjetno na splošno ne bi zelo zamajal evropskega trga, premiki pa so možni v specifičnih verigah, pa meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar. To so denimo olja, predvsem sončnična in repična olja, kjer Ukrajina dosega okoli 80 odstotkov uvoza teh oljnic v EU. Je pa treba dodati, da je Evropa tudi sama precejšnja proizvajalka teh oljnic in je zato njen uvoz relativno manjši.

Bo pa dogajanje v Ukrajini zagotovo posredno in v povezavi z drugimi sektorji, denimo energetiko, vplivalo na cene hrane. Kot je za STA opozoril Kuhar, sta namreč kmetijstvo in živilstvo panogi, ki sta zelo vpeti v energetske nabavne verige, zato se podražitve v slednjih poznajo tudi na dogajanju v agroživilskih sistemih.