'Slovenija se lahko izogne recesiji'

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o davku na dohodek pravnih oseb, s katero znižuje davčne stopnje, povečuje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znova uvaja splošno investicijsko olajšavo. Vsi trije ukrepi, ki naj bi po besedah premiera Janez Janše gospodarstvu dali "dodaten kisik", naj bi že letos stopili v veljavo.

Kot je pojasnil premier Janša, bi v primeru, da ukrepe v relativno kratkem času podpre nova vladna večina, kar bi pomenilo, da "slovensko gospodarstvo dobiva pomoč takoj". Če bodo ukrepi sprejeti v realnem času, je poudaril, se "Slovenija lahko izogne recesiji in bistvenemu povečanju brezposelnosti, kar lahko pripelje v negativno spiralo".

Po Janševih besedah današnja odločitev vlade ni toliko odgovor na finančno krizo, ampak na njene posledice v svetu in Evropi, ki se jim Slovenija kot del globalnega trga ne more izogniti. Ukrepi po Janševih besedah zagotavljajo, da bi lahko slovensko gospodarstvo že leta 2010 beležilo znatno rast, ki jo Slovenija potrebuje za ujetje povprečja razvite Evrope.

'Gospodarske razmere se poslabšujejo hitreje'

Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da se razmere v mednarodnem okolju in Sloveniji poslabšujejo, in sicer hitreje, kot so napovedali jeseni. Napovedi glede gospodarske rasti in inflacije za leti 2008 in 2009 ne bodo spreminjali, so pa nekateri dejavniki, še jeseni označeni kot tveganje, zdaj v določeni meri realnost. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi oktobrske številke Ekonomskega ogledala povedal direktor urada Boštjan Vasle. 

Inflacijska gibanja se umirjajo, saj se poleg hrane znižujejo tudi cene nafte. "Če se bodo gibanja nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju, bo inflacija verjetno nižja od ocene v jesenski napovedi," meni Vasle. Inflacija se v Sloveniji znižuje hitreje kot v evrskem območju.

Stagnacija bo doletela tudi Slovenijo

Umar je že v minulih mesecih napovedoval umirjanje gospodarskih aktivnosti, vendar se bo v skladu z najnovejšimi dogajanji v mednarodnem okolju dinamika v Sloveniji še pospešila. Evropska komisija je v jesenski napovedi evrskemu območju letos napovedala le 0,1-odstotno rast, z izjemo Avstrije pa naj bi stagnacija doletela vse najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije.

Avgusta se je močno upočasnila rast blagovne menjave, predvsem izvoza, zmanjšuje se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa tudi gradbeništva, je pojasnil Vasle. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je avgusta presegel 1,5 milijarde evrov.

Najprej na cesti tuji delavci

Do konca leta bodo vidni tudi prvi znaki umirjanja na trgu dela – ta se pojavijo z zamikom, vendar bodo odvisni od razpleta finančne krize in prenosa v realni sektor, je dejal Vasle. Po njegovih besedah naj bi prvi delo izgubili tuji delavci, saj bo upadel obseg aktivnosti v dejavnostih, kjer so se največ zaposlovali.

"Rast plač bo višja od rasti produktivnosti," je opozoril Vasle. Zasebni sektor se je po zadnjih podatkih že prilagodil novim razmeram, zato se rast plač umirja, medtem ko je v javnem sektorju zaznaven skok plač kot posledica dogovorjene odprave plačnih nesorazmerij. "Opozorila Umarja, da so plače pomembno tveganje za makroekonomska razmerja in javne finance, so zato še bolj umestna," je dejal.

'Primerni in zadostni' ukrepi

Umar v pregledu ukrepov vlad za ublažitev finančne krize po svetu ugotavlja, da se "znesek približuje skupno 4000 milijardam dolarjev". Najvišji delež pomoči v bruto domačem proizvodu (BDP) ima Avstrija (36,9 odstotka), medtem ko napovedana državna poroštva Slovenije bankam v višini osmih milijard evrov dosegajo 25 odstotkov BDP.

Ukrepi, ki jih je vlada oblikovala za omilitev posledic finančne krize in o katerih med drugim razpravlja tudi na današnji seji, so po mnenju Vasleta "primerni in zadostni".