Po podatkih revije The Economist je bila v letošnjih poletnih mesecih industrijska produkcija v ZDA in na Japonskem že globoko pod primerljivo lansko ravnjo, z upadom industrijske produkcje pa se je zmanjševalo tudi reprodukcijsko ter investicijsko povpraševanje v teh dveh velikih gospodarstvih. To je očitno vplivalo na upad industrijske produkcije v večini industrializiranih ter izvozno usmerjenih azijskih in južnoameriških držav (med azijskimi velja to za Singapur, Tajvan, Južno Korejo in Malezijo, med južnoameriškimi državami pa za Mehiko in Brazilijo - Argentinki gospodarski problemi so specifični in so, sodeč po upadu bruto domačega produkta, zajeli zlasti nemenjalni sektor v tej državi). Glede na nižjo raven industrijske produkcije (v industriji je običajno strnjeno večino izvoznega sektorja) je upad povpraševanja v ostalem delu sveta med evropskimi gospodarstvi prizadel zlasti Veliko Britanijo, Španijo, Švedko, Belgijo in Italijo. Ostala evropska gospodarstva za sedaj očitno še ščiti sorazmerno visoka raven konkurenčnosti na svetovnem trgu zaradi podcenjenega evra in z njim nemške marke ter velik obseg medsebojne zunanjetrgovinske menjave.
Vzrokov za nastop sedanjih recesijskih tendenc na svetovnem trgu je več. Prvi in najpomembnejši je v večletni precenjenosti ameriškega dolarja in ustreznem opešanju konkurenčnosti ameriškega gospodarstva z začetkom upadanja industrijske produkcije ZDA kjer je strnjeno večino menjalnega sektorja. Drugi je v upadanju prej zelo hitre rasti produktivnosti v novih gospodarskih panogah (izdelava programske opreme za internet ter telekomunikacije). Tu so postale tehnologije zrelejše, rast dodane vrednosti in z njo dobičkov pa manjša. Tretji je v upadu gospodarskega optimizma zaradi povečanih stroškov energije ob podražitvi nafte 1999/2000, ki jo je omogočilo povečano povpraševanje zaradi vzporedne konjunkture v Evropi, Ameriki in Aziji. Četrti pa je v nepripravljenosti ali nesposobnosti japonske ekonomske politike, da bi odpravila dolgoletno stagflacijsko krizo s prenizkim domačim povpraševanjem. Ena od manj pomebnih posledic prihajajoče svetovne recesije je upadanje vrednosti delnic. V primeru uspešne antirecesijske politike v največjih svetovnih gospodarstvih je pričakovati hitri preobrat tudi na trgih vrednostnih
papirjev.
Ob usihajočem povpraševanju in sorazmerno dobro koordinirani ekonomski politiki razvitih držav je pričakovati zniževanje obrestnih mer v gospodarsko najrazvitejših državah. V kolikor bo prišlo med območjem evra in dolarja do tekme za priliv kratkoročnega kapitala in ne bo mogoče izvesti koordiniranega znižanja obrestnih mer, bo verjetno ena od ekonomskih skupin (območje dolarja, evra in jena) prevzela vlogo “motorja” v ponovnem “zaganjanju” svetovnega povpraševanja za ceno poslabšanja svojih zunanjetrgovinskih bilanc in zaostanka v razvoju menjalnega sektoja.
Pričakujemo lahko tudi povečano državno spodbujanje vlaganja v raziskave in razvoj s ciljem okrepiti konkurenčnost, pa tudi še tesnejše povezovanje mednarodnih ekonomskih integracij s ciljem povečati povpraševanje.
Teroristično napadi v ZDA so gospodarski pesimizem na svetovnih trgih vrednostnih papirjev sicer poglobili a na te trge bistveno ne bodo vplivali, protirecesijsko ekonomsko politiko in njeno koordinacijo med razvitim delom sveta pa bodo celo pospešili. Dolgoročnejši vpliv teh napadov utegne nastopiti pri povečanem obsegu ter tehnološki intenzivnosti javne porabe namenjene obrambi v najbolj razvitih državah. To utegne privesti do novih generacij računalniške, komunikacijske in optične opreme a tudi do nove inflacijske spirale ali pa ponovnega kopičenja javnega dolga zaradi težav s finansiranjem povečanega deleža obrambnih izdatkov v bruto domaèem produktu razvitih držav. Oboje se bo končalo v novi recesiji.