Gospodarstveniki pri Golobu z vrsto predlogov za izboljšanje konkurenčnosti

Robert Golob je na pogovor povabil predstavnike 12 podjetij iz različnih panog, od naprednih tehnologij do logistike, farmacije, biotehnologije, avtomobilske industrije in predelovalne industrije. Gre za podjetja, kjer je globalna konkurenčnost ključna in je zelo pomembno znanje, je povedal. Razprava, kako obdržati globalno konkurenčnost, poteka tudi na evropski ravni, je dejal, glede srečanja pa pojasnil: "Namen je, da se poskušamo zediniti okoli tega, kje lahko skupaj naredimo več in izboljšamo sedanji sistem."

Povabljeni gospodarstveniki so nanizali vrsto težav, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Na davčnem področju si denimo želijo razbremenitve plač in uvedbe socialne kapice, bolj konkurenčno bi obdavčili predvsem visoko izobražene kadre, ki bi prišli iz tujine. "Razbremenitev dela je nujno potrebna, da bo Slovenija lahko uspešna," je dejal Nik Prebil iz zavoda Biotech Hills.

"Če razbremenimo delovna mesta, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, bomo kot družba dobili največ nazaj," se je strinjal Golob. Tako kot Sabina Sobočan iz podjetja Varis Lendava se je zavzel za obdavčitev praznih stanovanj, izkupiček od tega davka pa bi usmeril v razbremenitev plač razvojnikov. Sogovornikom so prikimavali tudi minister za finance Klemen Boštjančič, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež ter državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally.

Sobočanova je menila tudi, da bi morali v podjetjih dovolj zgodaj izvedeti, kakšna bo višina minimalne plače. "Konec leta imamo že sprejete plane za naslednje leto, potem pa januarja pride obvestilo o zvišanju minimalne plače," je ponazorila. Joc Pečečnik iz podjetja Elektronček pa je opomnil, da socialni transferji ne bi smeli biti višji od minimalne plače. "S tem sporočamo, da delo ni vrednota," je dejal. Tudi Sobočanova je menila, da bi moral vsak prejemnik socialnih transferjev delati.

Andraž Krajnc iz družinskega podjetja Caretronic je pozval, naj se upokojencem ne onemogoča delati, če to želijo. Strinjal se je Andraž Rumpret iz podjetja Iskra PIO. "Če so upokojenci oddelali 40 let, zakaj ne bi dobili polne pokojnine in hkrati delali normalno, če ne dobiš drugih delavcev," je vprašal. Sam meni, da bi morali poskrbeti tudi za boljše zaposlitvene možnosti za Rome. "Sicer se sprašujejo, zakaj naj bi sploh hodili v vrtec in šolo," je pojasnil.

Marino Furlan iz družbe Intra lighting je pozdravil pred kratkim uveljavljeni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, a menil, da bi morala biti pravila nagrajevanja bolj prožna. Poleg tega si vsi ne zaslužijo nagrade, je dejal.

Praktično vsi so opozorili na zapletene in dolgotrajne upravne postopke, predvsem umeščanja v prostor. Maks Prokop iz podjetja Iskraemeco je kot možno rešitev predlagal enotno vstopno točko za vse postopke, ki jih vodi država. Krajnc vidi rešitev v digitalizaciji. "Mislim, da mora biti cilj naslednje vlade, da se digitalizira vse," je dejal. Strinjal se je Gracijan Necmeskal iz logističnega podjetja TPG Agent, Sobočanova pa je predlagala uvedbo normativov v javni upravi, kot jih imajo v proizvodnji.

V gospodarstvu si želijo tudi bolj fleksibilne delovne zakonodaje in manj zlorab odsotnosti z dela zaradi bolezni, pri čemer krivdo pripisujejo tudi družinskim zdravnikom. "Družinski zdravniki ne morejo kar po telefonu deliti bolniških," je dejal Pečečnik.

Radovan Bolko iz podjetja Kolektor Group je izpostavil potrebo po visoki dodani vrednosti. "Pomembne so investicije, sicer dodana vrednost ne bo rasla," je nadaljeval. Tudi Tomaž Gornik iz podjetja Better vidi priložnost Slovenije v visoki dodani vrednosti, kot eno od večjih težav pa je navedel sistem javnega naročanja. "To je pri nas precejšnja loterija," je opozoril in ocenil, da se prevelik poudarek pri izbiri ponudnika daje ceni.

Borut Čeh iz podjetja Labena je spomnil na problematiko letalske povezljivosti, medtem ko je Rumpret kritiziral zavlačevanje pri gradnji cestnih povezav, do katerega prihaja, ker se civilnim iniciativam omogoča pritoževanje na postopke.

Gospodarstveniki si želijo stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Država pa bi morala oblikovati dolgoročno strategijo in ji slediti ne glede na to, kdo vodi vlado, so menili. Pečečnik je denimo predlagal, da se sprejema zakone za 10 let. "Sprejmejo naj se stalna pravila vseh, ki bodo kadarkoli v vladi," pa je dejal Mark Pleško iz podjetja CosyLab.

Možnosti za izboljšave vidijo tudi na področju izobraževanja, ki naj zagotavlja delovno silo za potrebe gospodarstva. V tem smislu so pozvali k tesnejšemu sodelovanju šolstva, gospodarstva in države.

V vabilu na dogodek so v kabinetu predsednika vlade zapisali, da želi vlada v dialogu z gospodarstvom poenostaviti administrativne in davčne postopke za mikro in mala podjetja ter obrtnike, vendar med povabljenimi predstavnikov obrti ni bilo. 

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je ob tem izrazil dvom o namenih vlade. "Če bi vlada mislila resno, bi nas poslušala takrat, ko smo opozarjali na nevzdržne pogoje poslovanja, ne pa da o naši prihodnosti razpravlja v zadnjih dneh mandata - in še to brez naše prisotnosti," je zapisal.