Da posledice padca gospodarske rasti že občutijo, je odgovorilo slabih 38 odstotkov vprašanih, dobra desetina jih je ocenila, da krčenje gospodarstva občutijo celo zelo. Dobra četrtina vprašanih je bila pri vprašanju neodločena, slaba četrtina pa je dejala, da padca BDP-ja še ne čutijo.
"Mislim, da še ne čutijo toliko, kot bodo, če ne bomo ukrepali," opozarja Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Vlado ob, kot pravijo, zgodovinskem padcu BDP-ja, svarijo gospodarstveniki. Zabeležili smo največji padec BDP-ja v Evropski uniji, opozarjajo. "Zato seveda pričakujemo, da se bo vlada ustrezno odzvala, na vse to, na kar opozarjamo že dlje časa - da je treba prenehati z obremenitvami, tako administrativnimi kot finančnimi," pravi Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS).
A se bojijo, da vlada sporočila namerjenega padca gospodarstva še ni razumela. "Glede na izjave predsednika vlade prejšnji teden ni prevelike zaskrbljenosti," je oponesel Trobiš.
Izjavo razumeli kot izganjanje podjetnikov na Hrvaško
Premier je gospodarstvenike razjaril z izjavo, v kakšnih primerih naj poslovanje preselijo na Hrvaško. Posebej čustveno se je na njegove besede na Delovi poslovni konferenci odzval predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak: "Ko lahkotno, pred obrtniki in podjetniki, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, rečete: 'optimirajte se v tujini', takšnim, kot je Brodnjak, poči srce."
Da je bila izjava predsednika vlade izvzeta iz konteksta, danes pojasnjujejo v njegovem kabinetu, saj se je nanašala na specifično zaposlovanje azijskih voznikov tovornjakov in ne podjetnike na splošno, kar je Golob po konferenci tudi pojasnil novinarjem: "Gre za konkreten primer zaposlovanja tujih šoferjev za slovenske prevoznike," je namreč dejal.

Slovencev pa da nikakor ne podi v tujino, je razlagal Golob, neuradno še danes razočaran, da so ga gospodarstveniki razumeli narobe. A slednji vztrajajo: "Mogoče je predsednik vlade govoril v dvojini, kot je že enkrat govoril. Ne vem. Ampak menim, da več kot 100 gospodarstvenikov , ki so ga poslušali, so sklepali pravilno, so dobili točen odgovor," poudarja Trobiš.
Opravičila za, kot pravijo, mačehovski odnos države do njih ne bodo terjali, ob poraznih meritvah bi raje videli ukrepe, pravijo. Da bodo kazalnike kmalu obrnile napovedane investicije v razvoj in infrastrukturo, mirijo na gospodarskem ministrstvu.
Večina državljanov, 60 odstotkov, je ob tem zaskrbljena glede prihodnosti. 20 odstotkov vprašanih celo pravi, da so zelo zaskrbljeni. Optimistov, ki jih za prihodnost ne skrbi, je medtem manj kot 20 odstotkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.