Janša: Demografija je naš ključni strateški problem

Slovenija ima po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Šimonke podjetniško tradicijo, inovativna podjetja, znanje in sposobnost. "Slovenska podjetja bolj ali manj uspešno kljubujejo vsem neugodnim geopolitičnim razmeram - energetski draginji, krizi, trgovinskim oviram, prekinjenim dobavnim verigam. Vprašanje pa je, kako dolgo še," je opozoril v izjavi za javnost ob robu današnjega Vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Od vlade želijo danes dobiti predvsem zaveze, da bo sprejela potrebne ukrepe, da bo poslovno okolje za podjetja stabilnejše, bolj predvidljivo, da bo davčno okolje konkurenčno, da bodo tudi odpravljene vse pogostejše birokratske ovire, ki po Šimonkovih besedah sicer niso samo slovenskega izvora, ampak prihajajo tudi iz Evrope, od katere prav tako pričakujejo pospešeno debirokratizacijo.

"Brez novih investicij, brez vlaganj ne bo produktivnosti, brez produktivnosti ne bo konkurenčnosti gospodarstva in brez konkurenčnosti prav gotovo ne bo dolgoročno vztrajnega financiranja šolstva, zdravstva, skupnih potreb in socialne varnosti, ki jo imamo vsi tako radi," je poudaril.

Vlada je po njegovih besedah sicer veliko njihovih predlogov vgradila v koalicijsko pogodbo. "Konec koncev tudi interventni zakon vsebuje nekaj takega in je korak v pravo smer," je dejal.

Tudi Janša je ob začetku vrha poudaril, da je konkurenčnost za Slovenijo velikega pomena, predvsem, ker je slovensko gospodarstvo izvozno usmerjeno. "Večji del tega, kar v Sloveniji proizvedemo, prodamo na tuje trge," je izpostavil in dodal, da je notranji trg države razmeroma majhen, obenem pa je del skupnega evropskega trga, kjer deluje tudi zunanja konkurenca.

"To seveda pomeni, da moramo biti sposobni proizvajati kakovostne produkte, produkte, ki so najmanj enake kakovosti kot tisti, ki jih proizvaja konkurenca, za ceno, ki ni večja od cene proizvodnje teh produktov drugod. In to je vsa filozofija konkurenčnosti," je dejal.

Po njegovih besedah je treba urediti predvsem tri stvari. Na prvem mestu je, kot je dejal, človek. Demografija je po Janševih besedah naš ključen strateški problem, ne samo Slovenije, ampak tudi Evrope. "Znotraj tega problema pa je seveda pomembna prioriteta razporejanja tega človeškega vira. Se pravi, če je v nekem delu tega vira preveč, ga zmanjka drugje in tega ni možno reševati z uvozom delovne sile," je izpostavil.

Kot drugo je izpostavil stabilno, razumno in stabilno davčno okolje. "Davki morajo biti razumni in se ne smejo spreminjati vsako leto ali pa z vsako vlado," je poudaril.

Na tretjem mestu pa je poudaril čim manj birokracije, predpisov, ki dušijo in podaljšujejo postopke pri umeščanju projektov v prostor, pri gradnji ali pri pridobivanju raznoraznih dovoljenj in standardov. "Če so ti postopki daljši pri nas kot drugod, potem tukaj že izgubljamo eno od konkurenčnih prednosti oz. konkurenčnih enakosti," je opozoril.

Vlada se po njegovih besedah tega zaveda, a ni edini odločevalec. Izpostavil je referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. "Tukaj bo ljudstvo odločilo, ali bomo v prihodnosti dobivali pogoje, v katerih bo lahko slovensko gospodarstvo konkurenčno in bo s tem dovolj denarja za blaginjo za vse, ali pa bomo stagnirali, tako kot smo stagnirali od leta 2008 do zdaj, ko se v primerjavi s povprečjem EU praktično nismo premaknili nikamor," je izpostavil.

Tudi glavna ekonomistka Evropske banke za obnovo in razvoj Beata Javorcik je med izzivi, s katerimi se sooča celotna EU, izpostavila demografske spremembe, negotovost v zunanji trgovini in visok stroške energije. Konflikt na Bližnjem vzhodu je v Evropi močno zvišal cene zemeljskega plina, cena elektrike pa je v Evropi 2,5-krat višja kot v ZDA, kar spodkopava evropsko konkurenčnost, je dejala.

Pri demografiji pa je opozorila, da starajoče se prebivalstvo že vpliva na življenjski standard in po podatkih EBRD že odbija pol odstotne točke pri rasti BDP na prebivalca.