Gospodarstvo

Gospodarstvo sprejema povabilo, se bodo z Golobom sešli v sredo?

Ljubljana, 04. 12. 2023 10.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Ni.Š., STA, A.K.
Komentarji
118

Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo predsednika vlade Roberta Goloba k dialogu z vlado, ki ga je premier dal na vrhu gospodarstva. Sešli naj bi se v sredo. Njihovo nezaupanje izhaja iz tega, ker so bili, kot so prepričani, v zadnjem obdobju prevečkrat izigrani in deležni le dodatnih obremenitev. Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev. Minister Boštjančič zahtevo za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, šele nato so se pripravljene vrniti za pogajalsko mizo, vidi kot izsiljevanje.

Premier Golob je željo po obuditvi socialnega dialoga izrazil v sredo na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Napovedal je srečanja s predstavniki gospodarstva najmanj enkrat mesečno, na katerih naj bi zaenkrat naslovili dve temi - kako zmanjšati birokratizacijo, denimo na področju registriranja delovnega časa, ter davčno reformo.

Danes pa so v njegovem kabinetu potrdili, da je skladno s to napovedjo predstavnike gospodarskih združenj in organizacij že povabil na srečanje. Zgodilo naj bi se v sredo, in sicer na temo predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva.

"Sprejemamo povabilo predsednika vlade k dialogu, a smo pri tem precej previdni, saj smo bili v preteklosti prevečkrat izigrani," je na skupni novinarski konferenci 15 gospodarskih združenj v Ljubljani dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Po njegovih besedah je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj da je bilo v preteklem letu deležno samo dodatnih obremenitev.

Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev in davčne reforme, naj vlada do novega leta umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb, ki ga predvideva zakon o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejema drugačne rešitve, je nanizal Šimonka.

Tibor Šimonka
Tibor Šimonka FOTO: Bobo

Gospodarstvo po njegovih navedbah želi, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo na mizo položijo vse davščine, s katerimi so obremenjeni delodajalci, nato pa se začnejo pogovori o tem, kje obremenjevati in kje razbremenjevati.

Predsednik AmCham Slovenija in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je opozoril, da Evropa v zadnjem obdobju izgublja konkurenčnost v globalnem kontekstu. V takšnih razmerah se po njegovih besedah povečuje nevarnost umika kapitala iz Evrope, še bolj pa z njenih obrobnih delov, kot je Slovenija.

Medtem ko države v soseščini zmanjšujejo davčne obremenitve, se v Sloveniji sprejemajo ad hoc ukrepi, ki naslavljajo enkratne pojave, kot je avgustovska ujma, je ugotavljal. Uvajati davščine z dolgoročnejšim učinkom za sanacijo enkratnih ujm je po njegovem prepričanju nesprejemljivo, zato je pozval k celoviti davčni reformi, realnemu ovrednotenju potreb obnove po ujmi in sistemski ureditvi glede solidarnosti po naravnih nesrečah.

Cvar: Administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj

Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je pozval k takojšnji ustavitvi in spremembi vseh "administrativnih nesmislov". "Ni nam treba čakati na kakršenkoli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj," je poudaril. Davčne reforme pa se mora vlada po Cvarovih besedah lotiti skupaj z gospodarstvom, "da pridemo do pravih davčnih rešitev".

Kritičen je bil do vladnega podaljšanja regulacije električne energije v leto 2024 zgolj za gospodinjstva. "Seznanjam javnost, da nas s 1. januarjem več kot 100.000 obrtnikov in podjetnikov čaka enormno povišanje stroškov na področju električne energije," je dejal in izpostavil, da se bodo računi zvišali za več kot 80 odstotkov.

V trgovini se nadaljujejo otežene razmere iz preteklega leta. Stroški rastejo mnogo hitreje od prihodkov, trgovino pestijo višje cene energentov, višje plače, višje obstoječe in številne nove dajatve, ki jih uvaja vlada, je medtem opozorila predsednica Trgovinske zbornica Slovenije Mariča Lah.

Bistveni problem v Sloveniji po njenih besedah ni prehranska inflacija, pač pa splošna inflacija, merjena brez energentov in hrane. Poganjajo jo predvsem rast plač, cena storitev, ki so seveda posledice tudi rasti plač, posredno pa seveda tudi vedno nove in nove obremenitve, je prepričana.

Dotaknila se je tudi zakona o evidencah na področju dela, ki po njenih besedah postavlja za talca celotno gospodarstvo. "Zakon je v praksi neizvedljiv, je diskriminatoren, predstavlja dodatne administrativne in finančne obremenitve," je dejala.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) v Sloveniji ne obstaja, obstaja pa socialni svet, je medtem dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Veseli jih sicer, da je premier Golob na vrhu gospodarstva napovedal redno mesečno srečanje z gospodarstvom in oživitev socialnega dialoga najkasneje do začetka novega leta.

"Pa vendar delodajalcem štejejo dejanja, ne zgolj všečne besede. Da bi socialni dialog res znova zaživel, je za to treba zagotoviti pogoje in naš osnovni pogoj je zagotovitev enakopravne obravnave socialnih partnerjev," je pozval.

Delodajalci po njegovih besedah julija iz ESS niso izstopili, ker bi bili užaljeni. "Izstopili smo zato, ker naš glas ni bil slišan niti pri spremembah temeljnih zakonov, ki posegajo v odnos med delavcem in delodajalcem," je poudaril.

Gospodarstvo, ki je osrednjega pomena za vse nas, se po besedah predsednika Združenja Manager Iztoka Seljaka trudi zaustavljati kontraproduktivne rešitve. Te se, kot je dejal, morda zdijo nekomu populistično všečne, a vodijo v padec življenjskega standarda nas vseh, je dejal.

Problem je po njegovih besedah bistveno globlji. "Mi že 30 let ostajamo pod povprečjem razvitosti EU, prehitevajo pa nas tudi tisti, med drugim neposredni sosedi, ki so bili še 50 let daleč za nami," je opozoril. Kot je dejal, na združenju zaznavajo algoritem kontraproduktivnih ravnanj, ki prežema slovensko družbo in onemogoča prehod v resen razvojni preboj.

"Mi smo premalo samozavestni, premalo verjamemo v sebe in v lastne sposobnosti, posledično so naše ambicije prenizke, postavljamo si prenizke cilje (...) Skrajni čas je, da vsak od nas, zatem pa celoten politični spekter, prekine s tem algoritmom," je dodal.

"Vedno se pogovarjamo samo, kako bo preživelo gospodarstvo, podjetništvo, rad pa bi opozoril, da vsi ti zakoni, vsa ta regulativa pravzaprav duši vsakega posameznika, vsako sodelavko in sodelavca," je dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Nevladne organizacije in predvsem sindikati so si po njegovih besedah pridobili neprimerljivo moč v primerjavi z gospodarstvom. "Nevladne organizacije lahko prek noči dvakrat skličejo vlado, spremenijo zakon po svoji meri," je bil kritičen in izpostavil denimo spremembe na področju evidenc.

Zadružno zvezo Slovenije po besedah njenega predsednika Boruta Florjančiča skrbi trenutni odnos države do kmetijskega in agroživilskega sektorja. Ta bo imel po njegovih besedah dolgoročne posledice na družbeni in ekonomski položaj kmeta, kot tudi na dolgoročno zmanjšanje prehranske varnosti države.

Kritičen je bil do po njegovih besedah nekritičnega podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu in posledično odvzemanju pravice do kmetovanja brez kakršnekoli presoje vplivov na okolje ali na prehransko varnost.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je izpostavila, da sta bili Slovenija in Nemčija vedno dobri partnerki. Nemška podjetja v Sloveniji neposredno in prek dobaviteljev zagotavljajo 50.000 delovnih mest. "Na žalost pa vidimo, da je partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo ogroženo," je opozorila.

Oprla se je na podatke nemškega statističnega urada, da je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih padla za 5,2 odstotka. "To bi lahko pripisali globalnim izzivom, a vidimo, da gre za specifičen primer. Izmenjava s Hrvaško in Srbijo se je namreč povečala," je dejala. Med glavnimi tveganji za posel v Sloveniji so sicer po njenem mnenju stroški dela in gospodarska politika.

Sonjo Šmuc, ki je zastopala skupino podjetij z notranjim lastništvom, zanima, kje se je zataknila prenova zakona o udeležbi delavcev na dobičku. "Ministrstvo za gospodarstvo je sklicalo delovno skupino, v kateri smo bili vsi socialni partnerji vključeni. S kar precej srečanji smo zakon uskladili že pred poletjem, po tistem pa je žarek upanja ugasnil, kajti ta zakon je ostal nekje v medresorskem usklajevanju," je dejala.

Poleg vprašanja zakona o udeležbi delavcev na dobičku in opcijskem nagrajevanju je opozorila tudi na "poslabšanje razmer za podjetja z notranjim lastništvom", ki da so jih prinesle spremembe dohodninske zakonodaje na začetku mandata te vlade.

Kaj, če vlada pozivom ne bo prisluhnila?

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če vlada gospodarstvu in vsem tem pozivom ne bo prisluhnila, je Šimonka odgovoril, da o tem še niso razmišljali, da pa bo treba državljanom jasno povedati, kam nas pelje nadaljevanje trendov sprejemanja odločitev v škodo gospodarstvu.

Delodajalci nismo tisti, ki grozimo z ulico, zato boste zaman čakali na poziv, da gremo na ulice, je pojasnil Cvar. Želimo z argumenti prepričati javnost, da imamo prav, in tako posredno spremeniti delovanje vlade, je pristavil. Šmuc je strnila, da se bodo na neodgovornost odzvali odgovorno, saj si neodgovornosti preprosto ne morejo privoščiti.

Šimonka je s tem v zvezi vnovič naštel razveljavitev večine razbremenitev pri dohodnini s konca obdobja prejšnje vlade z obljubo davčnih sprememb, do katerih pa ni prišlo, dodatne obveznosti iz novele Zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega prispevka v obveznega, uvedba nove dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe ter povečanje stroškov pri napotitvah delavcev in čezmejnem opravljanju storitev.

Boštjančič zahtevo vidi kot izsiljevanje

Minister Klemen Boštjančič zahtevo delodajalskih in kmetijskih organizacij za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, šele nato so se pripravljene vrniti za pogajalsko mizo, vidi kot izsiljevanje.

Boštjančič je ob robu pogajanj s sindikati javnega sektorja komentiral, da organizacija raznih enostranskih novinarskih konferenc ne pripomore h kompromisu. "Bolj to razumem kot neko izsiljevanje o odprtih stvareh, o katerih sem bil obveščen, da so bile danes naslovljene na tej tiskovni konferenci," je dejal.

Spomnil je, da je delodajalska stran pred poletjem izstopila iz socialnega dogovorjanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, in dejal, da smo zdaj že v decembru. "Vlada jih je pozvala, da se vrnejo za nazaj za mizo. Teh manevrov pravzaprav niti čisto dobro ne razumem, kaj pomenijo, ali je to zavlačevanje ali ne," je dejal o ravnanju delodajalcev.

KOMENTARJI (118)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

smuuki
06. 12. 2023 08.42
+0
Res je treba pogruntati toplo vodo. Obremenitve plač,ter vseh ostalih dajatev je treba narediti primerljivo podjetjem v naši soseščini. Nič drugega za prvi korak. Drugi korak zbran denar po vzoru uspešnih razdeliti in bo vse prav. Zdaj pa gruntajo kako bi, da ne bi. Podpiram gospodarstvenike pri izhodiščih
smuuki
06. 12. 2023 08.44
+1
Stare jugomanire nikakor ne moremo opustiti. Čas je za korak naprej in za začetek kopirajmo uspešne.
ABCPRAVILNO
05. 12. 2023 18.32
+0
gdo je naši družini kasiral in nikol nismo dobili denar po sodni odločbi? kakšni so to zakoni v socialni državi vladavine prava??
ABCPRAVILNO
05. 12. 2023 18.34
+1
tole niso brezdomci in ne izbeglice to je eden tajkun kateri se po zakonu vse lahko dovoli.
AFŽ
05. 12. 2023 10.57
+2
Prav tako v Siju še naprej skrivajo dokument, ki naj bi razkrival točen znesek prejemkov, kdo je dobil denar in koliko. So pa danes vseeno v krajšem zapisu pojasnili, da si je prejemke razdelilo celotno poslovodstvo, ki ga sestavlja več kot 20 oseb in torej ne zgolj uprava družbe. Pri čemer naj bi – kot izhaja iz odgovora – ta znesek znašal 21 milijonov evrov, torej še milijon več, kot smo sprva poročali.
AFŽ
05. 12. 2023 10.56
+2
naj Šimonka najprej pospravi pod svojim pragom. Njegov pohlep nima meja. Minuli mesec je odmevala novica, da je Slovenska industrija jekla (SIJ) lastnikom izplačala dividende, četudi je od države prejela pomoč za blažitev energetske draginje. V dvojni vlogi se je znašel Tibor Šimonka. Kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je državo glasno pozival k izdatnejšim pomoči podjetjem, obenem pa je član uprave SIJ, ki si je lani razdelila rekordne prejemke.
apodgra
05. 12. 2023 08.27
+1
Če je na čelo gospodarske zbornice človek , ki lepo skrbi za svoj žep in njegov pohlep postaja samoumeven , da je država tista , ki mora pokrivati in reševati nastale probleme , ki jih delajo vodilni , zaradi nesposobnosti in požrešnosti po dobičku. Najbolje bi bilo, da bi država tem nenasitnežem postavila tovarne , zagotovila kader in ljudi , priskrbela trg in dala še zagonski kapital , sedaj pa delajte in ustvarjajte za svojo "rit". Z nastankom nove Slovenije , se je to tudi zgodilo. Razlika je samo v tem ,da so nekateri posamezniki to delo opravili zelo pretkano , namesto države . Da ne bo pomote s vednostjo države oziroma takratne vladne oblasti. Zgodovina se ponavlja .
Holy50
04. 12. 2023 21.55
+5
Žuljijo jih prenizki davki. Radi bi še za svoje.
Amorfna gmota
04. 12. 2023 21.37
+3
Veseli me,da je zastopstvu gospodarstva tudi tak možganski trust, kot je Pečečnik,ki sicer še ni prebral knjige,a na igralne aparate se pa spozna.
smuuki
05. 12. 2023 17.11
+1
Če ni prebral karla marxa jw vsaj ostal normalen. Ste se gdaj vprašalu koliko generacijam je filo fax oprav glave in pustil trajne poškodbe. To vsak dan znova vidimo in čutimo vsi
Mukec
04. 12. 2023 21.33
-1
Minimalc pa po novem letu 22€ gor?
IvanJaJo
04. 12. 2023 21.25
+0
Dihitalizacija bo rejšla vse 🕊️🤣💆‍♀️💆‍♂️
Nelyy
04. 12. 2023 21.24
+4
Gospodarstveniki, Lopov, Lažnivec, uničevalec energetskega sistema.. vam je napovedal vojno..
4556
04. 12. 2023 21.18
+4
Gospodarstveniki se bodo sešli z LAŽNIVCEM brez pozitivnega rezultata Muss--ini si pač misli svoje.
apodgra
05. 12. 2023 08.38
-1
Če ima predsednik vlade kaj samo spoštovanja , mora jasno in glasno povedati tem gospodarstvenikom , da se izsiljevati ne da in ne po pristajal na ultimate. Podjetnik je tisti, ki mora izključno sam poskrbeti za razvoj svojega podjetja . Ni njegova dolžnost pobirati samo dobiček, slediti mora trendom gibanja razvoja na tujem trgu in s tem strmeti po višji dodani vrednosti . Samo dodana vrednost je edini pogoj za višje plače. Delati na pozitivni ničli je tek na kratke proge . Takšno podjetje nima nobene perspektive , tudi če se za njih ukinejo vsi davki.
MalaMis
04. 12. 2023 21.16
+6
Gospo Lah s 3.000+ plače bi lahko mal bolj skrbeli zaposleni, ki delajo petke in svetke za minimalca.
Raček Pujsaček
04. 12. 2023 20.53
+6
Že dobro leto in pol se golob pregovarja pa nismo vidli nič! Še Dobr da je tv pokazala ‘hokus pokus’ ! gabrove
apodgra
05. 12. 2023 08.51
+1
Raček S temi "gospodi in sindikalisti " se preprosto de na delati. Gospodarstveniki se ne borijo za boljše plače svojih zaposlenih , njihova prioriteta so čim večji dobički , sindikalisti pa se borijo samo za svoje udobne stolčke. Dokler bodo agresivni in s tem dosegali svoje želje , toliko časa , se jih ne bo zamenjalo oziroma ukinilo. Socialnega dialoga med vse tremi partnerji ni mogoče doseči . Sestajajo se popolnoma brez veze. Sindikalisti in gospodarski predstavniki , se pač morajo kazati pred kamerami in javnosti pokazati kako se borijo za interes svojih zaposlenih . Šinoka kapitalni dokaz , kako se je treba boriti za svoje intrese.
cini?no
04. 12. 2023 20.20
-2
v obremenitev plače upoštevat tudi malice prevoze regres in vidimo da plače sploh niso tako obremenjene,, nato pa poglejmo če lahko obremenimo bolj premoženje delodajalcev in ne gospodarstva.. pa naj nato izbirajo al davek na premoženje al davek iz gospodarstva
razumi če lahko
04. 12. 2023 21.00
+3
Ti nimaš pojma koliko in kaj je obremenjeno ! Socialna in proračun prideta iz gospodarstva in ne od prispevkov , ki dobijo plačo iz proračuna !
231koak
04. 12. 2023 21.03
+1
Cinik......Tipični državni prisklednik ali drugace iz JU
231koak
04. 12. 2023 21.03
+1
smuuki
05. 12. 2023 17.14
+2
Kaj bi pa vzeli social turistom,metelkovcem,kolesarjem. A njim pa samo pripada kar drugim vzameš
smuuki
04. 12. 2023 19.57
+7
Prebiram komentarje in bi rad razčistil nekaj anomalij. V času samoupravnega socializma kjer so bili delavci lastniki proizvajalnih sredstev. Za koga se je boril ta sindikat. Delavec kot lastnik ni potreboval sindikalne zaščite. Čemu je bil sindikat sploh ustanovljen proti komu se je boril? Lastnik proti sebi? Ta isti nepreoblikovan sindikat deluje še danes. Takrat in danes je sam sebi namen. Izbranci partije so brez sramu del plače podplačanim delavcem vzeli za svoje plače. Plače sindikalnih liderjev so tajne in nihče ne ve zakaj je treba to skrivati. Sindikat je enako parazit. Delavec ga plačuje s svojimi sredstvi, da mu škoduje.
vednokontra
04. 12. 2023 19.28
+3
metilka; Ali govoris o obdobju komunističnega samoupravljanja ko so delavci samoupravno odločali o svojem premoženju in je skupna država leta 1990 doživela gospodarski kolaps in državljansko vojno. Švica je prav zanimiva skupnost večih narodov, pa noben nima problemov z drugim, komunizem so pa spravili k nacizmu, v klet.
Prokleta Zima
04. 12. 2023 19.28
-2
Če hočeš vladati moraš ljudi skregat med sabo. To najlažje storiš z ali preko denarja, argumente se pa itak da demantirati po želji. Zaradi tega ne pride do odprte debate brez časovne stiske, ker bi se sistem sesul.
Predlagatelj
04. 12. 2023 19.05
+2
Pri pogajanju socialnih partnerjev bi morali izhajati iz skupnega cilja, povečanja bruto dodane vrednosti na prebivalca (ali BDP/število prebivalcev). Odgovoriti bi morali na tem podobna vprašanja: Kaj bo naredilo gospodarstvo, da se bo pečala bruto dodana vrednost na zaposlenega? Kaj bo naredila država, da se bo zmanjšalo število tistih, ki živijo od prihodkov proračuna? Kaj bodo naredila podjetja, da se bo izboljšal učinek investicij? Brez odgovora na ta in podobna vprašanja pa država lahko pusti več dodane vrednosti podjetjem samo, če se bo zadolžila. S tem pa bo povečala delež proračuna za obresti. Zadolževanje ni problem, če bo sposojeni in podjetjem puščeni denar naložen tako, da se bodo povečali prihodki proračuna za več kot je potrebno za vračilo najetega kredita in za obresti. Sploh pa se morata država in podjetja zavedati, da sta na isti strani: Z ustvarjeno dodano vrednost morata tako gospodariti, da se bo ta večala glede na število prebivalcev Slovenije. Za nas, pod-povprečneže, je to zelo pomembno. Drugače ne bomo mogli biti konkurenčni za najsposobnejše državljane in jih bodo dobili tisti, ki so nadpovprečni.
apodgra
05. 12. 2023 09.02
+1
Podjetje ,ki vlaga v razvoj , povišuje avtomatsko svojo dodano vrednost , nima problemov povišati plače svojim zaposlenim . Če razvoja ni , ni dodane vrednosti in tudi ni višjih plač. Preprosta kmečka logika. Ena podjetja cvetijo, druga se sušijo. Ne moreš biti diplomirani ekonomist , samo malo logike in rešitev je na dlani. Mi pa poslušamo "vsevedne" ekonomiste s svojimi komentarji, ki jih razumejo samo oni , kaj vse treba storiti ni pa dana konkretna rešitev. Pred kamerami vedno isti stari obrazi , stari preživeli nasveti . Če te nasvete plačujejo tudi TV hiše , potem ni čudno zakaj je izguba .
Prokleta Zima
04. 12. 2023 18.53
+4
Vsak lahko odpre firmo in pokaže kaj zna.
metuljka
04. 12. 2023 17.54
-4
Gaspari je enkrat lepo povedal, da ko so znižali davke, je šel višji prihodek za luksuz, prihranki pa v tujino.. Delavci niso imeli od tega nič ..
metuljka
04. 12. 2023 18.06
+3
v podjetjih pa tudi niso posodabljali proizvodnje
smuuki
04. 12. 2023 19.46
+6
Kam bo lastnik investiral dobiček je domena njega. Če bo delal prav bo firma rasla. Če jo bo izčrpal ali delal narobe jo bo zapravil. Pride nov lastnik njega ni več. Sindikata se to ne tiče.
smuuki
05. 12. 2023 17.16
+1
Gaspari je pa leščerba modrosti. Največ kar lahko stori da je tiho. Kje pa so njegovi dosežki

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.