Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije so pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. V njem so nanizali več ukrepov, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter še nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Reprezentativne delodajalske organizacije predlog zakona pozdravljajo. V razmerah visoke draginje, ki jo poganjajo predvsem podražitve energentov in negotove geopolitične razmere, gre za nujen in pravočasen odziv, ki prinaša konkretne razbremenitve, so danes sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Združenja delodajalcev Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Po besedah predsednika OZS Blaža Cvara gre za zakonsko besedilo, ki pomaga ljudem in vrača konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu. "Po letih zakonov, ki so ljudi in gospodarstvo dodatno obremenili za več milijard evrov, ta zakon prvič jasno obrača smer – več vrača kot jemlje," je še dodal.
Predlog zakona po oceni generalnega direktorja OZS Danijela Lampergerja celovito združuje ukrepe, ki hkrati pomagajo ljudem in izboljšujejo pogoje za poslovanje. "Znižanje davčnih obremenitev na osnovne življenjske dobrine pomeni neposredno razbremenitev gospodinjstev, zato takšne ukrepe v OZS močno podpiramo," je dejal. Ob tem je poudaril, da znižanje DDV na osnovna živila ne sme ostati zgolj začasen krizni ukrep.
Prav tako podpirajo v predlogu zakona zapisane ukrepe za gospodarstvo. Socialno kapico, razbremenitve za samostojne podjetnike in druge predlagane ukrepe vidijo kot pomemben premik v smeri bolj spodbudnega in predvidljivega okolja. To je ključno, če želimo preprečiti odliv talentov in kapitala ter ponovno vzpostaviti Slovenijo kot privlačno okolje za razvoj in investicije.
Izpostavili so tudi možnost, da upokojenci ob prejemanju pokojnine ostanejo delovno aktivni. "Gre za pomembno in smiselno rešitev, ki jo obrtniki in podjetniki jasno podpiramo. Takšen pristop omogoča ohranjanje znanja in izkušenj ter hkrati prispeva k stabilnosti trga dela," so še zapisali.
Kaj predlagajo?
- Znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
- Znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov.
- Uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrov bruto plače.
- Ureditev sistema t. i. normiranih podjetnikov, in sicer bi najvišjo dovoljeno mejo za sodelovanje v sistemu za t. i. polne normirance določili pri 150.000 evrov, davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno. Podobno bi bolj ugoden sistem obdavčitve uvedli za popoldanske normirance.
- Uvedba mikro s.p.
- Sistem t. i. študentskega samostojnega podjetnika, za katerega bi veljala bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa.
- Ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
- Možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti.
- Začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta.
- Odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.
Levica: Predlog interventnega zakona koristi prinaša le bogatim
Omenjeni predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije je bil pripravljen brez posvetovanja z deležniki, četudi posega v sistemske zakone, v njem pa ni nič, kar bi terjalo intervencijo, menijo v Levici. Predvideva ukrepe za bogate, ostalim pa ne prinaša ničesar ali pa jim škoduje, dodajajo.
Očitke je na novinarski konferenci nanizal Dan Juvan, sicer državni sekretar na ministrstvu za delo. O predlogu za znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov je dejal, da bi koristil le lastnikom stanovanj, ki bi jim na ta način več ostalo v žepu. V primeru najemnine za stanovanje v višini 1000 evrov mesečno bi se zaslužek najemodajalca zvišal z 9000 na 10.200 evrov neto na leto, je izračunal. "Veselijo se lahko torej samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj, da jih lahko oddajajo," je menil.
V korist teh gre po njegovih besedah tudi predlagana začasna zamrznitev uporabe zakona o gostinstvu, ki uvaja postopno omejevanje kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj.
Nadaljeval je s kritiko predlagane razvojne kapice pri 7500 evrih. "Gre za izrazito protisocialni predlog, ki ne koristi nikomur drugemu kot samo odstotku najbolje plačanih v državi. Ta ukrep je torej namenjen njihovim bogatim prijateljem, med njimi tudi šefu NLB Blažu Brodnjaku, ki se bo glede na njegove pretekle dohodke na ta račun okoristil s približno 16.000 evri neto na mesec," je bil oster Juvan.
Prav tako ga ni prepričal predlog za znižanje DDV za 15 osnovnih živil na pet odstotkov ter za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo na 9,5 odstotka. Prepričan je, da se bo to znižanje zgolj preneslo v dobičke trgovcev. Dokaz za to je Hrvaška, je izpostavil.
V zvezi s predlagano avtomatično ukinitvijo pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti je medtem posvaril, da gre vnovič za prisilno upokojevanje, kot ga je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo.
"Gre namreč za to, da je ljudi diskriminatorno odpuščati samo na podlagi njihove starosti. Za odpoved mora obstajati utemeljen razlog, povezan bodisi z ravnanjem delavca bodisi s poslovnimi razlogi na strani delodajalca," je dejal. Predlog delodajalcem omogoča samovoljno odpuščanje starejših delavcev in njihovo ponovno zaposlovanje z nižjo plačo na račun prejemkov iz pokojninskega zavarovanja, je pristavil.
Juvan se je dotaknil tudi predloga zakona tretjega političnega stebra o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. V njem vidi uvajanje nove oblike prekarne zaposlitve in zniževanje pravic študentskih delavcev. "Če se delo študentov na tak način poceni in deregulira, bodo delodajalci študente namesto preko dela na napotnico silili v odpiranje študentskih s. p., s tem pa v izgubo pravic, nižje dohodke ter povečan obseg dela in posledično izgorelost," je povzel.
Prepričan je, da omenjeni predlogi niso razvojni, temveč bi v resnici v proračunu izvrtali milijardno luknjo. Sledili bi rezi v javne storitve, koristi pa bi imela le peščica najbogatejših in kapital. "To je resnica tega zakonodajnega paketa, ne gre za ljudi," je sklenil.
Feketija o podcenjenih finančnih učinkih
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je bil kritičen še do "zelo slabo ali pa popolnoma neustrezno prikazanih finančnih učinkov" omenjenih ukrepov, ki da so skupaj vredni skoraj milijardo evrov. Ob pozivih gospodarstva na pomoč ob energetski krizi se je vprašal, kako bi se jo ob takem izpadu financiralo.
Javnofinančne blagajne bi bile po njegovih besedah samo s predlagano socialno kapico ob 140 milijonov evrov na leto, pri čemer bi delodajalci privarčevali 60, zaposleni pa 80 milijonov evrov, je dejal. NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca so medtem ukrep ocenili na 55,7 milijona evrov.
V zvezi z bojem zoper inflacijo in tem povezano možnostjo znižanja DDV je spomnil na analizo Banke Slovenije iz aprila 2023, ki je pokazala, da je v rasti splošne ravni cen oz. deflatorja bruto domačega proizvoda (BDP) prevladoval učinek povečanja dobičkov na enoto proizvoda, prispevek stroškov dela na enoto proizvoda pa je bil precej manjši kot v evrskem območju. "Torej so tudi naši trgovci izkoristili priložnost, da povišajo cene in marže, ne pa, da gredo naproti ljudem," je v zvezi s tem zaključil Feketija.
Polna pokojnina ob nadaljevanju delovne aktivnosti bi po njegovih navedbah državo stala okoli 180 milijonov evrov letno, a predlog interventnega zakona tega med finančnimi učinki sploh ne opredeljuje.
Boštjančič: Predlagani interventni zakon tretjega bloka neizvedljiv
Predlog interventnega zakona so stranke t. i. tretjega političnega bloka ostalim parlamentarnim strankam poslale v četrtek. Finančni minister Klemen Boštjančič je takrat ocenil, da je na način, kot je zapisan, neizvedljiv. Po njegovem prepričanju bi minister za finance v katerikoli vladi izrazito nasprotoval takšnemu zakonu.
Ocena, ki so jo na hitro naredili na ministrstvu za finance, je, da ukrepi pomenijo za nekaj več kot milijardo evrov manj prihodkov v proračun in hkrati večje odhodke. Priti s takšnim predlogom brez pojasnila, kako se bo to na drugi strani kompenziralo oziroma kje se bo našlo rezerve, se Boštjančiču zdi neodgovorno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.