Gospodarstvo želi državno pomoč zaradi višjih cen energentov

Dejstvo je, da bo val povišanja cen energentov zajel vse, od potrošnikov do vseh gospodarskih subjektov, zasebnih in javnih, so izpostavili na gospodarski zbornici. Pripravili so predlog ukrepov, ki bi omilili takšne dvige in posledice za gospodarstvo, zlasti njen energetsko intenzivni del.

Že oktobra je zbornica dala tudi pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe, saj je to možnost opredelila Evropska komisija v tako imenovanih "toolboxih" oz. možnih ukrepih za pomoč. Po besedah generalnega direktorja GZS Aleša Cantaruttija so pozitivne odzive že prejeli od ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za infrastrukturo, čakajo pa predvsem še ministrstvo za okolje in prostor.

"Računamo, da bomo v dialogu in komunikaciji to shemo še nadgradili," je na današnji novinarski konferenci dejal Cantarutti.

Kot je pojasnil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, bi bila do pomoči upravičena vsa podjetja, kjer je bil delež stroškov energije v prodaji večji od enega odstotka v zadnjem zaključenem poslovnem letu in katerim bo delež stroškov energije v prodaji v posameznih mesecih v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 porasel glede na isti mesec v prehodnem letu.

Po tej shemi bi država v roku 15 dneh po mesecu nastanka upravičenja, upravičenim subjektom povrnila polovico nastale škode oziroma polovico relativne razlike višjih stroškov za energijo v prodaji v posameznem mesecu na medletni ravni, ki jih subjekti niso mogli prenesti v prodajno ceno izdelkov ali storitev. V primeru dviga deleža stroškov energije v prodaji za eno odstotno točko med oktobrom 2020 in oktobrom 2021 država upravičenem subjektu povrne škodo v višini 0,5-odstotne točke prodaje, ki vsebinsko predstavlja povečan prispevek stroškov za energente v deležu od prodaje.

Pomoč mora biti začasne narave in je vezana na posamezne mesece v obdobju od 1. oktobra 2021 do 30. junija 2022 z možnostjo podaljšanja za tri mesece, je še pojasnil.

Če bi vse družbe koristile pomoč, bi po oceni GZS skupen izdatek za državo znašal 106 milijonov evrov. Minimalni znesek povračila bi znašal 54 evrov, maksimalen 2,9 milijona evrov, mediana bi znašala 410 evrov. Po navedbah GZS sicer ni pričakovati, da bi vse družbe pomoči koristile. Nadzor nad predloženimi mesečnimi finančnimi izkazi in shemo bi izvajalo ministrstvo za finance.

Cantarutti je shemo označil za zelo konkretno, ob tem pa je poudaril, da so našli tudi pravno podlago, postavili jasna merila, tudi kakšna je ocenjena vrednost pomoči za proračun in nenazadnje vir financiranja. Ta se, kot je dodal, nahaja v rezervacijah podnebnega sklada, ki so nastale od prodaja emisijskih kuponov.

Na vlado, pred katero je še nekaj tednov predsedovanja Svetu EU, je Cantarutti apeliral, da se poskuša znotraj Unije oblikovati koalicija energetsko intenzivnih gospodarstev, ki bi dosegla "ne tako anemičen odziv na to situacijo".

Razmere v podjetjih so na novinarski konferenci opisali podpredsednik GZS in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije v Sij Group Slavko Kanalec in tehnični direktor papirnice Goričane Janez Gale.

"To, kar se je letos zgodilo živilski industriji, ne pomnim v svoji 25-letni karieri," je poudaril Krivec. Dvig cen energentov pa je po njegovih besedah le en od segmentov, ki bo bremenil njihovo poslovanje, saj se dražijo tudi cene surovin.

Kot je opozoril, višje cene zajedajo investicijski in razvojni potencial podjetij. Ob tem je izpostavil, da bi lahko nekatera podjetja celo propadla, saj bo dvig za določena podjetja predstavljal likvidnostno motnjo. Poudaril je tudi, da živilska industrija višje stroške z energenti ne more naenkrat preleviti v prodajne cene, to lahko traja več mesecev ali celo let. Vplivalo bi na inflacijo, potrošniki bi bili zelo obremenjeni.

"Od jeseni dalje se soočamo s tem velikim izzivom rasti cen," je izpostavil tudi Kanalec. Kot je pojasnil, je jeklarska industrija pretežno izvozno usmerjena, glede na konkurenco pa niso v enakem položaju, saj je vrsta držav že v pozni jeseni sprejela ukrepe za pomoč svojim industrijam.

Poleg težkih in zahtevnih trenutnih razmer pa jeklarska industrija po Kanalčevih besedah niti ne ve, kaj bo s povpraševanjem. "Trenutno so razmere še relativno normalne, če se pa v pregretem trgu povpraševanje začne zmanjševati, bo zadeva še toliko hujša," je opozoril.

"Rabimo nekoga, v tem primeru državo, da nam prisluhne in pokaže, da to industrijo potrebuje," je pozval Kanalec.

Tudi Gale je opozoril, da morda vse od petih papirnic v Sloveniji ne bodo preživele. "Proizvodnja teče 365 dni na leto, 24 ur na dan, zelo težko je nadzorovati porabo energentov," je pojasnil. Kot je dejal, industrija stoji realno na tleh in ne prosi za neko pomoč, pač pa državo poziva, naj jim dovoli uporabljati tisto, kar jim omogoča zakonodaja. "Mi se bomo že znašli, a treba je prebroditi ta val, ki trenutno dogaja," je sklenil Gale.