Posledice izbruha okužb z novim koronavirusom se močno odražajo tudi v ekonomski aktivnosti v Sloveniji, zlasti v panogah turizma, gostinstva, trgovine in v predelovalnih dejavnostih, v katerih obstaja tveganje zmanjšanja potreb po delavcih. Državni sekretar Tilen Božič je ob tem poudaril, da ni namen ustvarjati paniko med prebivalstvom, da pa je pomembno, da je predlog zakona pripravljen in v kolikor se bo pokazala potreba je lahko zelo hitro sprejet.
Država bi na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 50 odstotka zaposlenim delavcem in bi jih napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bi bili delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotka osnove za nadomestilo plače, pri čemer bi del bremena pri tem prevzela država.
Delno povračilo nadomestila plače se predvideva tudi v primerih, ko delavec zaradi karantene odrejene z odločbo ministra za zdravje, ne bi mogel opravljati dela.
V obeh primerih breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosijo delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa Republika Slovenija. Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.
V predlogu zakona so predpisani pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače. Med drugim tudi, da se delodajalec zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Delodajalec, ki je davčni dolžnik, neplačnik plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelj delovno pravne zakonodaje ali nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti, ne bo upravičen do delnega povračila nadomestila plače.
Predlog zakona je medresorsko usklajen in je bil že včeraj poslan socialnim partnerjem.
Koronavirus hud udarec za turizem in gospodarstvo
Prestolnica ni imuna. Po številnih rekordnih obiskih se v Ljubljani zdaj pripravljajo na 30-odstotni upad turistov marca in aprila, novih rezervacij pa ni. "Kar trenutno opažamo, je predvsem upad pri hotelirjih in zasebnikih, govorimo o namestitvah. Ne beležimo še upada poslovnih dogodkov," je pred kratkim povedala Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.
Na ravni države je slika malce hujša – odpovedujejo konferenčne kongresne dogodke. Trenutni podatki kažejo na zasedenost, ki za lansko zaostaja ponekod tudi nad 50 odstotkov.
Slabo pa kaže tudi turističnih agencijah, potem ko je MZZ včeraj odsvetoval vsa nenujna potovanja v tujino. Nad odločitvijo ministrstva so ogorčeni, saj meni, da vodi v propad agencij. Takšna dikcija lahko namreč pomeni uveljavljanje "neizogibnih in izrednih okoliščin", ob katerih lahko potrošnik tudi po poteku vseh rokov odstopi od pogodbeo paketnem potovanju in je upravičen do povračila vseh plačil brez plačila kakršne koli odstopnine.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.