Gradite, prenavljate? Na mojstre je treba čakati tudi več mesecev dlje

Vzroki za vse daljše čakanje na pravega mojstra so precej podobni kot pri podražitvah. Obrtniki in podjetja imajo težave z dobavo materialov, prav tako je povpraševanje ogromno, zato številni dela enostavno ne zmorejo opravljati dovolj hitro. 

Glede na raziskavo portala primerjam.si, tri četrtine podjetnikov poroča, da so se roki dobave surovin in materialov podaljšali. Več kot 60 odstotkov obrtnikov pa tako pravi, da stranke na njihove storitve danes čakajo dlje kot pred enim letom. "Najdlje boste čakali mizarje in ponudnike oken, najmanj pa električarje in vodoinštalaterje," pravi avtor raziskave Boris Upelj. Dobra novica je, da je več kot polovica obrtnikov prepričanih, da se roki izvedbe v prihodnjih mesecih ne bodo spremenili.

Če pogledamo podrobneje, je sicer na mizarske storitve treba čakati najdlje od vseh storitev za dom: "Tri četrtine mizarjev ste pred letom dni čakali od enega do treh mesecev. Skoraj polovica ima danes daljše izvedbene roke, 30-odstotkov za mesec dni in več. Večina kot razlog navaja povečano povpraševanje po njihovih storitvah."

Dlje je treba čakati tudi na nova okna. Če vam je okna pred enim letom več kot polovica dobaviteljev dostavila mesec ali dva po naročilu, četrtina v dveh do treh tednih, na ostale je bilo treba čakati dlje kot dva meseca, je zdaj tretjino treba čakati dva do tri tedne dlje, 30-odstotkov pa do dva meseca dlje. Vzrok za to so daljši dobavni roki surovin in materialov, več kot polovica pa pričakuje, da bodo v naslednjih treh mesecih roki še daljši.

Poglejmo še krovce, ki prav tako beležijo povečanje povpraševanja. Vsakega petega krovca boste tako v naslednjih treh mesecih čakali od dva do tri tedne dlje kot danes. Na več kot polovico slikopleskarjev je bilo pred letom dni treba čakati od enega do tri tedne. Prav toliko jih pravi, da je treba danes na njihove storitve zaradi večjega povpraševanja čakati dlje – enega od štirih dva do tri tedne dlje, drugega od štirih pa mesec do dva dlje. 

Na polovico podjetij za izkope je bilo treba pred letom dni čakati od enega do treh mesecev. Na 60 odstotkov izvajalcev je treba danes čakati dlje, 40 odstotkom so se roki izvedbe podaljšali za mesec do tri mesece. 

Najbolj se razlikujejo izvedbeni roki keramičarjev. Vsak četrti poroča, da je bilo na njegove storitve treba čakati teden ali dva, skoraj 40 odstotkov mesec ali dva, vsakega osmega dva do tri mesece, 12 odstotkov pa štiri do pet mesecev. Skoraj dvema tretjinama se v tem času izvedbeni roki niso podaljšali, prav toliko jih pričakuje, da bo v naslednjih treh mesecih treba na njihove storitve čakati enako kot danes.

Vroče na nepremičninskem trgu

Ne le tisti, ki gradijo ali prenavljajo, s težavami se soočajo tudi tisti, ki v tem času kupujejo nepremičnino. Cene stanovanj in hiš so po marčevski oživitvi nepremičninskega trga pospešeno rasle. V prvem polletju so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za okoli osem odstotkov, kar je najvišja polletna rast od časov pred krizo nepremičninskega trga leta 2008, po poročanju STA ugotavlja Geodetska uprava RS (GURS).

Na rekordno rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem polletju je vplivala predvsem rekordna rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah v največjih mestih z izjemo Ljubljane. Cene stanovanj na Obali oz. v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so poskočile za 10 do 12 odstotkov, je v  poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2021 zapisal GURS.

Srednja cena rabljenega stanovanja (mediana) v Sloveniji je v prvem polletju letos znašala 1980 evrov na kvadratni meter.

V Ljubljani je bila mediana, potem ko je v drugi polovici leta 2020 prvič v zgodovini presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v prvem polletju letos pri 3250 evrih na kvadratni meter. V Ljubljani so sicer cene stanovanj rekordno zrasle leta 2018, za 15 odstotkov na letni ravni.

Na Obali je bila v prvem polletju letos srednja cena rabljenega stanovanja 2700 evrov, v Kranju in okolici 2520 evrov, v severni in južni okolici Ljubljane 2500 evrov, v Celju 1600 evrov in v Mariboru 1550 evrov na kvadratni meter.

"Visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin po eni strani poganja veliko povpraševanje, ki ga vzpodbujajo nizke obrestne mere in dostopnost denarja, po drugi strani pa omejena ponudba novogradenj," so zapisali v GURS-u in dodali, da nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo stanovanjskih enot za tržno prodajo.

Na višanje cen stanovanjskih nepremičnin po ugotovitvah GURS-a vse bolj vplivajo tudi vse višje cene zemljišč za gradnjo, posredno pa tudi rast gradbenih stroškov, ki je posledica globalnega zviševanja cen transporta in gradbenih materialov zaradi pandemije.

Visoke cene stanovanj povzročajo tudi nadaljnjo rast povpraševanja po zazidljivih zemljiščih in vse močnejšo stanovanjsko gradbeno ekspanzijo. "Ta je najbolj očitna v Ljubljani, kjer je obseg trenutne in načrtovane stanovanjske novogradnje že primerljiv s tistim pred krizo leta 2008," pravijo na GURS-u.

Po navedbah uprave praktično povsod po Sloveniji ponudba novih stanovanj, kljub temu da na trg postopoma prihaja vse več novogradenj, še vedno zaostaja za povpraševanjem.

Zaustavitve rasti cen stanovanjskih nepremičnin po mnenju GURS-a ni pričakovati, dokler ponudba novih stanovanj ne bo presegla povpraševanja in se ne bo čas njihove prodaje bistveno podaljšal oz. dokler se ne bodo začele kopičiti zaloge neprodanih stanovanj. Zaenkrat se večina novozgrajenih stanovanj v največjih mestih in turističnih krajih, kljub rekordnim cenam še vedno proda, preden so zgrajena.