Boj proti korupciji in izogibanju plačevanju davkov sta osrednji točki novega grškega reformnega programa. V Atenah sicer hitijo in delajo s polno paro, da bi seznam reform, v zameno za katere bodo prejeli nadaljnjo finančno pomoč Evrope, v Bruselj lahko poslali v ponedeljek.

Le če bodo predlagani varčevalni in reformni ukrepi s strani posojilodajalk ocenjeni kot sprejemljivi, bo Evropa podaljšala trenutni program finančne pomoči Grčiji za štiri mesece. Evropski del programa pomoči se sicer izteče s koncem februarja.

Med optimisti je grški finančni minister Janis Varufakis, ki je prepričan, da bodo posojilodajalke grške predloge sprejele.

Poleg že omenjenih ukrepov, ki naj bi dodatno napolnili grško državno blagajno, naj bi Atene tudi nadaljevale s postopki privatizacije. Nikos Papas, ki je v novi vladi odgovoren za usklajevanje projektov, je razkril tudi, da bodo ukrepi povečali učinkovitost grške javne uprave.

Seznam vseh ukrepov naj bi v Atenah potrdili že danes in ga v ponedeljek odposlali. Sicer pa naj bi bil dokument relativno kratek in ne preveč podroben, še razkrivajo viri iz grške vlade.

Po težkih pogajanjih vendarle dosegli dogovor

Po težkih pogajanjih je močno zadolžena Grčija v petek zvečer s partnericami iz območja z evrom dosegla temeljni dogovor o podaljšanju programa finančne pomoči. A je uresničitev dogovora odvisna od Aten in njihovega reformnega programa. Slednjega bodo pregledali v Evropski komisiji in Evropski centralni banki (ECB), nato pa mu morajo prikimati še države z evrom.

Dpa piše, da bi se lahko nemški bundestag s to temo ukvarjal prihodnji teden.

V Atenah računajo, da bodo posojilodajalci na reformni seznam pristali, bolj pa jih skrbi nadaljevanje postopka. Prepričani so namreč, da jim bodo tri institucije - ECB, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF) - v prihodnjih mesecih zelo natančno gledale pod prste.

Prav tako bo dogovor o podaljšanju trenutnega programa le začasna rešitev. V tem obdobju bodo namreč skušale Atene z mednarodnimi posojilodajalci doseči povsem nov dogovor, ki bi olajšal njihov položaj. Papas je za televizijo Mega danes dejal, da bodo pogovori o tem "bitka na dnevni ravni", v kateri si bodo morale grške oblasti "vsak centimeter ozemlja priboriti".

Težki časi še niso minili

Komaj kak mesec dni aktualni grški premier Aleksis Cipras je v soboto v televizijskem nagovoru poudaril, da mora Grčija še veliko postoriti, da se prebije iz krize. Grke je posvaril, da težki časi še niso minili.

Ni pa jasno, kaj bo s Ciprasovimi predvolilnimi obljubami. Grški premier je namreč v boju za ta stolček obljubil veliko bonbončkov - na primer zastonj kurilno olje za najrevnejše družine, dvig minimalne plače in najnižjih pokojnin. Prav tako naj bi se več tisoč odpuščenih javnih uslužbencev vrnilo na delovna mesta.

Cipras je v soboto vztrajal, da je Grčija dosegla "pomemben pogajalski uspeh", ki "izključuje varčevanje". Številni pa nasprotno ocenjujejo, da so Atene v Bruslju pomahale z belo zastavo.

Med slednjimi je nekdanji konservativni grški premier Antonis Samaras. "Če so to uspešna pogajanja, kaj bi potem bil neuspeh?" se je vprašal. Tudi opozicijski socialisti so kritični in menijo, da je dogovor Grčijo poslal "kilometre nazaj". Novo vlado so obtožili "teatralnosti za domačo porabo".

Države z evrom se bodo v torek odločale, ali grški reformni predlogi zadostujejo njihovim pričakovanjem. "Če dogovora o seznamu reform ne bo, je ta dogovor mrtev," je v petek priznal Varufakis. V soboto je sicer dodal, da bi bil v tem primeru sklican nov sestanek evroskupine.