Bodo povrnili zaupanje v evro?

Voditelji evroskupine, med njimi premier Borut Pahor, so v petek zvečer z zamudo začeli srečanje v Bruslju, na katerem naj bi formalno potrdili sprožitev mehanizma do 110 milijard evrov posojil Grčiji ter se zavzeli za okrepitev proračunske discipline v območju evra s ciljem pomiritve finančnih trgov in preprečitve padanja borznih tečajev in vrednosti evra.

Vrh evroskupine bi se moral začeti ob 19. uri, vendar je bil zaradi številnih bilateralnih srečanj preložen. Grški premier George Papandreu je ob prihodu na vrh poudaril, da bodo voditelji držav v območju evra povrnili zaupanje v evropsko gospodarstvo in skupno evropsko valuto.

Voditelji evroskupine bodo ob koncu srečanja sprejeli izjavo, v kateri naj bi se zavezali, da bodo okrepili prizadevanja za spoštovanje pakta stabilnosti in rasti, ki določa pravila glede javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

Kar 13 od 16 držav v območju evra, med njimi tudi Slovenija, se je po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize znašlo v kršitvi pakta. Po nekaterih navedbah naj bi se vrh danes zavezal k dodatnim ukrepom za odpravo primanjkljaja, če bo to potrebno.

Francija in Nemčija sta pred vrhom v skupnem pismu predlagali "učinkovitejše sankcije" za kršitelje pravil v območju evra. Šlo naj bi za izgubo pravic do evropskih sredstev ali celo izgubo pravice glasovanja; nekateri pa omenjajo celo možnost izključitve iz območja evra.

Voditelji evroskupine bodo predvidoma razpravljali tudi o zaostritvi nadzora nad finančnimi trgi, ki so s špekulacijami še poslabšali že zelo slabe razmere ter povzročili padanje borznih tečajev in vrednosti evra.

Po nekaterih virih pri EU naj bi voditelji danes razpravljali celo o spremembi pogodbe EU, medtem ko drugi viri to zavračajo kot zelo neverjetno možnost, češ da bi to lahko trajalo leta, EU pa mora ukrepati takoj.

Nemčija odobrila pomoč

Poslanci v nemškem bundestagu so danes potrdili sprožitev mehanizma za pomoč Grčiji. Za ustrezni predlog zakona je glasovalo 390 poslancev, proti 72, vzdržanih pa je bilo 139 poslancev. Zakon so potrdili poslanci vladajoče koalicije krščanskih demokratov (CDU/CSU) in liberalcev (FDP), pridružili pa so se jim Zeleni. Proti so glasovali poslanci Leve stranke, socialdemokrati pa so se kot največja opozicijska stranka vzdržali.

"Zaščititi moramo stabilnost enotne evropske valute. V tem je vsa zgodba," je v razpravi pred glasovanjem v spodnjem domu nemškega parlamenta povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. "In istočasno branimo Evropsko unijo. To odločitev sprejemamo danes, v času velike negotovosti med ljudmi in na finančnih trgih, ne samo v Evropi," je dodal.

Pomoč Grčiji so sicer danes dokončno potrdili tudi v francoskem in portugalskem parlamentu. Portugalski poslanci so pomoč Grčiji v višini nekaj več kot dveh milijard evrov potrdili z veliko večino, čeprav se z velikimi javnofinančnimi težavami sooča tudi Portugalska.

Portugalski finančni minister Carlos Costa Pina je ob tem poudaril, da je finančna pomoč Grčiji "temeljnega pomena" za obnovitev zaupanja v območju evra. "Tveganje razširitve grške krize na druge države ni tveganje, temveč dejstvo," je dejal Costa Pina in dodal, da Portugalska, Španija in Irska že zdaj trpijo posledice razširitve grškega sindroma.

Pomoč Grčiji je danes odobrila tudi italijanska vlada, tamkajšnji parlament pa mora o njej odločati najpozneje v 60 dneh.

Miritev finančnih trgov

Dogovor o sprožitvi mehanizma so v nedeljo sprejeli finančni ministri evroskupine, vendar so nato finančni trgi začeli ugibati, da sta Portugalska in Španija naslednji na vrsti, kar je povzročilo padanje borznih tečajev in nadaljnje zniževanje vrednosti evra.

Glavni cilj voditeljev je tako danes pomiriti finančne trge z obljubami za krepitev nadzora nad proračunskimi politikami v območju evra. Možna je tudi navedba sankcij za kršitelje evropskih pravil.

Viri pri EU so sicer danes v Bruslju možnost spreminjanja pogodb EU zavrnili kot zelo neverjetno, češ da bi taka vaja lahko trajala leta, območje evra pa mora v sedanjih kriznih razmerah ukrepati takoj.

Padci borznih indeksov

Grška kriza in nemiri se poznajo tudi na finančnih trgih. Na newyorški borzi Wall Street je včeraj za 3,2 odstotka padel industrijski indeks Dow Jones. V nekem trenutku je celo dosegel za 9 odstotkov nižjo vrednost kot ob začetku trgovanja, a si je nato tudi hitro opomogel. "To je jemalo sapo. Ljudje so negotovi in danes se je to dobro videlo," je povedal analitik Andrew Lo.

Padec je bil največji po točkah v zgodovini indeksa v času trgovalnega dne. Indeks je nazadnje podobno krepko nazadoval 15. oktobra 2008 na višku zadnje finančne krize, ko je med trgovanjem padel za skoraj 781 točk, dan pa končal z dnevno izgubo 733 točk.

Ameriške vlagatelje so skrbeli televizijski posnetki demonstracij v Grčiji proti varčevalnim ukrepom in iz te bojazni je nastal preplah, da se lahko kaj podobnega zgodi tudi drugim evropskim državam, kar bi imelo neposredno škodo za ZDA, največjo trgovinsko partnerico EU, in za svetovno gospodarsko okrevanje. V zadnjih treh dneh je Dow Jones padel za 5,7 odstotka.

Nazadoval tudi japonski Nikkei

"Grška kriza vlagatelje opozarja na to, kar se je zgodiloo po zlomu banke Lehman Brothers. Neuspeh ene finančne institucije je povzročila verižni efekt po celem svetu," pa pojasnjuje japonski strokovnjak Kazuhiro Takahashi. Znatno je padel tudi japonski indeks Nikkei. Danes je njegova vrednost padla za kar 4,1 odstotka in je dosegel najnižjo vrednost od začetka marca, nato pa si je indeks opomogel in je bil ob koncu trgovanja za 3,1 odstotka nižji kot v četrtek. Padel je tudi glavni avstralski indeks, katerega vrednost je v enem dnevu padla za 1,6 odstotka.

Japonski analitik Hideaki Higashi pa je povedal, da je Grčija glavni krivec za padec na borzah, pri tem pa opozarja, da trgi predvidevajo tudi možnost, da bi se grška kriza razširila še na Španijo in Portugalsko. Obe državi imata namreč precejšnji proračunski primanjkljaj, padli pa sta tudi boniteti obeh držav.
Veliki Britaniji se je poznala tudi negotovost, ki jo predstavljajo tamkajšnje parlamentarne volitve. Kot kaže, se državi obeta šibkejša vlada, ki bi jo lahko sestavili tako konservativci kot tudi laburisti skupaj z liberalnimi demokrati. V tej luči je funt proti evru padel za okoli 1,6 odstotka.