Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi lahko namestno trenutnih 1.630 evrov bruto povprečna plača leta 2025 znašala 2000 evrov.
"Ob dvigu letne produktivnosti za 4,8odstotka bi lahko povprečna plača v letu 2025 znašala približno 2.000 € bruto. Kar je 24 odstotkov več kot trenutno," je dejala Sonja Šmuc, direktorica GZS.
Delodajalci so na nogah – višji BDP, višjo produktivnost, dodano vrednost in višjo plačo si želimo vsi, pravijo, presenečeni nad socialnim sporazumom in "solo akcijo" GZS. A vse to po njihovem predstavlja le spisek želja, ne realnih in izvedljivih ukrepov.
Direktor Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, je dejal, da je predvidevati obdobje sedmih let rizično. "Že zdaj vemo, da se gospodarstvo ohlaja, to pomeni, da že naslednje leto ta sporazum ne bi bil več veljaven," pravi Trobiš. Delodajalci opozarjajo tudi, da bi s tem »kratko potegnila« predvsem mala podjetja, ki ne morejo toliko vlagati v raziskave in razvoj, izobraževanje in kadre, kar dvigne produktivnost.
Šmuceva poudarja, da je cilj dvigniti splošno povprečje: "Tako kot tudi sedaj povprečne plače ne dosegajo v vseh delih gospodarstva, je tudi v letu 2025 ne bodo dosegali vsi deli gospodarstva. Nekje bo manj, nekje bo bistveno več."
Nezadovoljni so tudi sindikati, ki opozarjajo, da v tem socialnem sporazumu ni prav veliko socialnega. Sporazum po njihovem namreč popolnoma ignorira spremembo zakona o minimalni plači, ukinja dodatke za delovno dobo in težje pogoje dela. Prav tako ni nobenega jamstva, da bo denar, ki bo ostal, res namenjen za raziskave in razvoj.
Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek pravi: "Gre v bistvu za precej eksploziven paket, ovit v darilni papir, pri čemer so seveda darilni papir cilji, ki so deklarirani v samem predlogu tega sporazuma, medtem pa tisto, kar je njegova vsebina, predpostavke in sami ukrepi, so pa takšni, da bi lahko pomenili bistveno poslabšanje položaja zaposlenih."
Sindikati opozarjajo, da bi s sporazumom odmor za malico izločili iz definicije delovnega časa, v osnovno plačo pa bi bili vključeni vsi dodatki, razen tistih za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Predlog sicer ni povsem nov, saj je GZS podobno vizijo predstavila že pred letom dni – takrat so delodajalci prižgali rdečo luč. Šmuceva pravi, da je GZS prevzela pobudo za predlog prenove plačnega sistema, ker da se je o nečem pač treba začeti pogovarjati; z delodajalci in sindikati bo torej treba sesti za skupno mizo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.