Gospodarstvo

Greenspan optimističen

New York, 21. 07. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Alan Greenspan je pred senatnim odborom za bančništvo ocenil, da gospodarska slika ZDA ugodna.

Junijska rast cen je bila posledica neravnovesij na trgu nafte (foto: Reuters)
Junijska rast cen je bila posledica neravnovesij na trgu nafte (foto: Reuters) FOTO: Reuters

Redno polletno poročilo o denarni politiki in ameriškem gospodarstvu je Greenspan predstavil pred odborom senata za bančništvo. Iz njegovih besed se je dalo razbrati, da bo odbor za odprti trg (FOMC) nadaljeval s politiko zmernega zviševanja obrestnih mer, vendar pa je opozoril, da so pripravljeni na ostrejše ukrepe, če bi se izkazalo, da junijska rast cen ni bila le prehodnega značaja in posledica neravnovesij na trgu nafte.

Višja inflacija v ZDA

Fed ocenjuje, da bo letošnja gospodarska rast znašala med 4,5 in 4,75 odstotka, inflacija brez nepredvidljivih cen energije in hrane med 1,75 do 2 odstotka, stopnja brezposelnosti pa naj bi se gibala med 5,25 in 5,5 odstotka.

Greenspan bo svoje poročilo predstavil tudi ameriškemu kongresu (foto: Reuters)
Greenspan bo svoje poročilo predstavil tudi ameriškemu kongresu (foto: Reuters) FOTO: Reuters

Greenspanovo pričanje pred senatnim odborom, ki ga bo v četrtek ponovil pred odborom za finance predstavniškega doma ameriškega kongresa, je bilo štiri mesece pred predsedniškimi volitvami pozitivno, vodja ameriške centralne banke, pa je nakazal, da bo denarno ladjo krmaril brez večjih pretresov, ki bi lahko vplivali na izid volitev.

Greenspan je ocenil, da so bili gospodarski pogoji v letu 2004 doslej na splošno precej ugodni in da je rast končno začela tudi proizvajati večje zaposlovanje. Obenem pa je narasla inflacija, vendar Greenspan za zdaj ne vidi večje nevarnosti. Kot je dejal, je junijska rast inflacije najverjetneje posledica prehodnih dejavnikov, kot je rast cen nafte.

Greenspana skrbi morebitni teroristični napad

V primeru, da se inflacijski pritisk ne bo povečal in bodo v prihodnjih mesecih mirovale tudi plače, se bo nadaljevala politika zmernega zviševanja obrestnih mer. FOMC je 30. junija prvič po štirih letih zniževanja zvišal ključno obrestno mero, po kateri si banke čez noč med sabo posojajo denar, z enega na 1,25 odstotka. Večina analitikov meni, da bo tudi na srečanju FOMC 10. avgusta prišlo do zvišanja obresti za dodatnih 0,25 točke.

Predsednik ameriške centralne banke se sprašuje kaj bo, če se zgodi nov teroristični napad
Predsednik ameriške centralne banke se sprašuje kaj bo, če se zgodi nov teroristični napad FOTO: Reuters

Ne glede na ugodne napovedi pa je Greenspan gospodarstvenike in politike pripravil na možnost, da bodo obresti rasle hitreje, če se izkaže, da bo inflacija rasla prehitro.

Greenspan je opozoril, da ne ve, kaj vse tli v gospodarskem loncu po štirih letih zniževanja obrestnih mer, ki je potrošnikom pomagalo znižati obresti na kredite, prav tako pa tudi gospodarstvu. Zaradi tega naj bi bili oboji dobro umeščeni za zmerno višanje obresti. Ena od neznank za prihodnost pa tudi po Greenspanovem mnenju ostaja možnost hudega terorističnega napada v ZDA ali na tujem. Ne glede na vse pa je zagotovil, da so v Fed pripravljeni na ukrepe, kakršnokoli bodo že potrebni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10