Obe sta trenutno v fazi registracije, imeli pa bosta po dva zaposlena (direktor in poslovni sekretar). Beograjsko predstavništvo GZS, ki naj bi bilo registrirano v roku štirinajstih dni, bo vodil nekdanji direktor zunanjetrgovinskega podjetja Hempro, Dimitar Polovina, ki je nekaj let živel tudi v Sloveniji. Direktorja sarajevskega predstavništva, ki bo registrirano v roku treh tednov, pa GZS trenutno še išče prek razpisa, objavljenega v bosanskih časopisih. Zaposleni v predstavništvih so zaradi manjših stroškov domačini, dobro morajo poznati tako srbsko kot slovensko gospodarsko okolje, vsaj eden pa mora znati slovensko.
Temeljne naloge predstavništev so posredovanje poslovnih informacij neposredno s terena, sodelovanje z lokalnimi vladnimi institucijami in agencijami, informiranje o poslovnem okolju in zakonodaji, privatizaciji ter javnih razpisih EU in lokalnih oblasti; sodelovanje z mrežo partnerskih zbornic, individualne storitve za podjetja (preverjanje bonitet poslovnih partnerjev, dostopnost poslovnih prostorov, tržne raziskave ...).
Načrti za odpiranje novih predstavništev
Do konca leta naj bi GZS v sodelovanju z Ero iz Velenja, ki je večinski lastnik skopskega sejma, odprla predstavništvo tudi v Skopju. Ker so trenutne politične razmere v Makedoniji še nerazčiščene in blagovna menjava med državama še ni tolikšna, da bi s tem predstavništvom pokrivali le Makedonijo, bodo makedonski predstavniki GZS pokrivali tudi področje Bolgarije ter mogoče severne Grčije in Kosova.
Sicer pa je v načrtu tudi predstavništvo v Moskvi. Slovenija je namreč po uradnih podatkih samo v lanskih prvih 11 mesecih povečala izvoz v Rusijo za 50 odstotkov (skupno je vrednost izvoza znašala 256 milijonov ameriških dolarjev), uvoz pa za 23 odstotkov. Ustanovitev predstavništva je šele v začetni fazi - GZS bi se rada dogovorila s kakšnim od slovenskih podjetij, da bi svoje predstavništvo imela v njihovih prostorih v Moskvi, kjer zadnje čase Slovenci veliko gradijo.
Prioritete delovanja GZS
Sicer pa sta temeljni prioriteti GZS povečanje konkurenčnosti in priprava slovenskega gospodarstva na vstop v EU, kamor je Slovenija lani izvozila 63 odstotkov svojega celotnega izvoza (v države bivše Jugoslavije pa 16,5 odstotka). Največji delež slovenskega uvoza je lani prav tako prišlo iz držav EU (67,7 odstotka); sledijo države CEFTA z 9,7-odstotnim deležem in države bivše Jugoslavije s 5,3-odstotnim deležem. Drugačna slika se pokaže pri regionalni strukturi slovenskih investicij v tujini: kar 65 odstotkov slovenski investicij je namenjenih državam nekdanje Jugoslavije, v državah EU pa slovensko gospodarstvo uresniči le 16 odstotkov svojih naložb. Po teh podatkih so torej prioritetni trgi slovenskega gospodarstva države na območju nekdanje Jugoslavije (investiranje) in države EU (iskanje pomembnih strateških partnerjev). Vedno bolj pomemben trg postaja tudi celo območje nekdanje Sovjetske zveze, kamor je Slovenija v lanskih prvih 11 mesecih izvozila 374 milijonov dolarjev blaga (za 49,5 odstotka več kot leto poprej).
