GZS strankam predlagal ukrepe: 'Odločitve sprejemajte premišljeno'

"Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado s politiki, ki iskreno razumejo in se zavedajo vloge in pomena gospodarstva za razvoj celotne družbe," je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Osrednja prioriteta nove vlade mora biti gospodarski razvoj, v jedro koalicijske pogodbe pa je treba postaviti ukrepe za vzpostavitev predvidljivega, stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja, je dodal.

Številne ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva bi bilo mogoče izvesti v kratkem času, največ šestih mesecih. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med njimi naštela ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem dohodninskem razredu z 39 na 36 odstotkov, postopno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030 skupaj z ničelno stopnjo za startupe v prvih petih letih po ustanovitvi in pa ugodnejšo dohodninsko obravnavo delavcev, napotenih na delo v tujino.

"To bi bil prvi korak k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju," je dejala. Opozorila je, da je imela Slovenija lani eno najvišjih stopenj rasti stroškov dela v EU. Stroški dela na uro so namreč po podatkih Eurostata pri nas zrasli za 9,3 odstotka, v povprečju v EU pa za 4,1 odstotka.

Prav tako bi bilo mogoče v kratkem času ponovno skrajšati čas bolniške odsotnosti zaposlenega, ki gre v breme delodajalca, omogočiti hitrejše zaposlovanje kadrov iz tujine ter odpraviti prepoved zaposlovanja tujcev v primeru kršitev določb glede delovnega časa, počitka in odmora, je nadaljeval glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. "Podjetja nimajo težave, da v primeru kršitev, ki so največkrat nenamerne, plačajo temu primerno sankcijo, povsem nesorazmerna pa je dodatna kazen v obliki omejevanja zaposlovanja tujcev," je pojasnil.

Za izvedbo predlaganih srednjeročnih ukrepov bi novi vladi dali dve leti časa. Med njimi je Gorenšček izpostavil uvedbo kapice na socialne prispevke, in sicer naj bi jo z letom 2027 določili pri štirikratniku povprečne plače, nato pa postopoma do leta 2030 znižali na 2,5-kratnik povprečne plače. S tem bi Slovenija postala bolj konkurenčna pri privabljanju visoko izobraženih kadrov, je menil.

Na GZS si najpozneje v dveh letih želijo tudi ugodnejšo davčno obravnavo holdinških družb, poenostavitev oblike uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte ter uvedbo dveh različnih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb glede na višino letnega prometa.

Oblikovali so tudi vrsto ukrepov, s katerimi bi poenostavili in pospešili postopke umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj, denimo vzpostavitev enotne digitalne platforme za oddajo in obravnavo vseh ključnih vlog. Hkrati si želijo večje podpore raziskavam, razvoju in inovacijam. "Vemo, da na tem področju vse sloni, zato predlagamo vladi takojšnjo zagotovitev 0,25 odstotka BDP integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost," je dejala Nahtigalova.

Zaradi zelo negativne izkušnje iz začetka tega leta, kot je dejal Gorenšček, si želijo tudi poseg v Zakon o minimalni plači. "Želimo si, da se vsakršnemu ministru odvzame diskrecijo, da sam določa višino minimalne plače," je dejal. Namesto tega na GZS predlagajo usklajevanje višine minimalne plače po vnaprej znanem mehanizmu, in to že v jeseni, torej pred začetkom leta, za katerega imajo v podjetjih plane že sprejete.

Na področju plač je naštel še nekaj ukrepov, kot je vnovično povečanje višine nadomestila za boleznine, ki jih je ta vlada omejila na 2,5-kratnik povprečne plače. Podobno bi to omejitev ukinili tudi pri starševskem dopustu. Sicer pa bi preverili vse elemente plače in povračila stroškov iz dela. "Želimo si odpreti Zakon o delovnih razmerjih in pregledati tiste elemente plače, pri katerih odstopamo od praks v drugih državah," je dejal Gorenšček. Pri tem je omenil status odmora za malico in različnih obveznih povračil, ki jih druge države ne poznajo.

Med ukrepi, ki presegajo en mandat vlade, pa na GZS predlagajo pripravo nacionalnega načrta razvoja Slovenije. "Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, zato so potrebne dolgoročne razvojne odločitve – tako na področju znanja, tehnologij, inovacij, investicij, razvoju kadrov in tako naprej," je dejala Nahtigalova.

Šimonka je pozval tudi k vzpostavitvi zaupanja med vsemi tremi socialnimi partnerji ter k bolj vključujočemu in pozitivnemu odnosu do slovenskega gospodarstva in podjetij. To pa pomeni povsem drugačen odnos in delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, je dejal.