Počivalšek: Vlada v sredo o morebitni regulaciji marž pri kurilnem olju

Minister Počivalšek je v okviru pogovora o načrtu za okrevanje in odpornost na Primorski gospodarski zbornici omenil, da bo vlada med drugim razpravljala o stanju na področju plina, električne energije in naftnih derivatov. Ukrepi so pripravljeni, sam pa si ne želi, da bi posegali na trg energentov. A če bo treba, bodo storili tudi to. Minister je poudaril, da država na energetskem področju ne bo podpirala špekulantov; če bo treba, bo pomagala domačim ljudem in podjetjem. V tej luči je okrcal tudi EU in njena prizadevanja za znižanje trošarin.

"Mogoče bomo jutri celo regulirali cene marž pri kurilnem olju," je po poročanju Radia Slovenija povedal minister.

"Če bi nam marže omejili, bi najverjetneje poslovali z izgubo," pa je prepričan direktor mariborske Energije plus Bojan Horvat. "Naš dobiček na letni ravni znaša približno od enega do dveh odstotkov prihodkov, tako da tukaj kaj dosti prostora za reguliranje marž ni."

Če bodo cene električne energije res letele v nebo, poleg energetskih vavčerjev, ki jih je predlagal premier Janez Janša obstaja še ena rešitev, ki ne bi obremenila ne odjemalcev ne ponudnikov, je prepričan energetski strokovnjak Peter Novak. Na mesečni položnici cena elektrike namreč predstavlja le okrog 40 odstotkov končnega zneska, največ v resnici plačamo za omrežnino, dajatve, trošarino in DDV. Če želi država posegati, naj posega v večji del pogače, meni Novak.

Regulacija marž pa bi bila po mnenju infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca morda smiselna le na področju naftnih derivatov. "Če pogledamo marže na naftnih derivatih, v tem primeru to drži. Lahko to omejimo, ampak pridobili bomo zelo malo centov."  

Počivalšek je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ glede vpliva liberalizacije cen naftnih derivatov na sedanjo rast cen dejal, da so liberalizirali samo marže, ki na ceno vplivajo v šestih do sedmih odstotkih, razlog za sedanji dvig cen pa da je v podražitvi nafte na svetovnih trgih, kar na drobnoprodajno ceno vpliva v 40 odstotkih. Ministrstvo spremlja maržno politiko naftnih distributerjev, je dejal in dodal, da se bo vlada po analizi marž naftnih trgovcev odločila, ali bo marže znova začasno regulirala, ne more pa si privoščiti vplivati na cene naftnih derivatov in tudi nima vzvodov za to.

GZS za prerazporeditev sredstev v prid energetsko intenzivni industriji

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je pobudo o prerazporeditvi porabe sredstev iz sklada za podnebne spremembe ministrstvu za okolje in prostor predlagala zato, ker se predvsem energetsko intenzivna industrija na izjemno rast cen energentov odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev, odločevalci pa, kot izpostavljajo, razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, ne pa tudi za gospodarstvo.

Po predlogu GZS bi bila do pomoči iz sklada upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot tri odstotke njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot eno odstotno točko glede na enak mesec v predhodnem letu. Pri tem zbornica predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.

Problematiko in močne posledice pasivnosti odločevalcev bi želeli na GZS podrobneje pojasniti tudi ministrstvu za infrastrukturo, zato pričakujejo čimprejšnje srečanje ne le z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom, temveč tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem.

GZS že pred dvema tednoma vlado in pristojni ministrstvi spodbudila k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega dviga cen energentov 

Izpostavila je težave, s katerimi se sooča predvsem gospodarsko zelo pomembna energetsko intenzivna industrija. "Vlada se je na poziv zbornice sicer odzvala, in sicer z obljubo, da GZS v roku dveh tednov prejme odgovor. Pristojni ministrstvi, za infrastrukturo in za okolje, se še nista odzvali. Odločevalci v tem trenutku razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, na gospodarstvo pa kot da bi pozabili," so opozorili predstavniki zbornice.

Na GZS so razočarani nad ukrepi, ki jih je zaradi zaostrenih razmer na trgu nedavno predstavila Evropska komisija. Premier Janez Janša je medtem v ponedeljek v DZ dejal, da bo vlada sprejela vse tiste ukrepe, ki so oz. bodo v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni. Na njih bodo med drugim spregovorili ta teden na vrhu EU. Med možnostmi je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva.

Anketa GZS kaže: tudi največji porabniki energije še niso zakupili energije za celotno leto 2022

Na GZS sicer opozarjajo, da se odločevalci pri oceni stanja in izzivov zanašajo na anketo med ponudniki energentov, medtem ko anketa, ki jo je med energetsko intenzivno industrijo naredila zbornica, kaže povsem drugo sliko. Kaže namreč, da tudi največji porabniki energije še niso zakupili energije za celo leto 2022, temveč zgolj za prvo četrtletje. Stanje z zakupi je nekoliko boljše pri plinu.

V komentarjih so podjetja v anketi GZS navedla, da jih skrbijo vsakodnevni porasti cen energije v letu, ki je hkrati zaznamovano z visoko rastjo cen vseh ostalih surovin ter velikim porastom cene emisijskih kuponov. To jasno kaže povečan delež stroškov energije v dodani vrednosti teh podjetij, ki znaša od 13 do 86 odstotkov.

Podjetja navajajo tudi, da gre za razmere, ki bi lahko ogrozile ne le konkurenčnost slovenske industrije, temveč njeno nadaljnje poslovanje, in nenazadnje povzročile pretrese na trgu dela, opozarjajo na zbornici.

Kot še dodajajo, industrija porabi okoli 47 odstotkov vse električne energije, od tega 70 odstotkov energetsko intenzivna industrija, kar skupaj predstavlja prek tretjine vse porabljene elektrike v državi. Porabi tudi 75,5 odstotka zemeljskega plina, od tega 60,5 odstotka energetsko intenzivna industrija.