GZS: To, da se zadolžujemo, ni razlog za evforijo

"Sodeč po različnih stališčih, tudi političnih, ki jih te dni spet zasledimo v javnosti, se v Sloveniji še vedno ne zavedajo vsi, kako zelo nevaren je 'stampedo' zadolževanja, ki se še kar nadaljuje. Zadnja izdaja državnih obveznic je zato vnovičen preizkus zrelosti celotne slovenske družbe, tudi z zornega kota, kako bomo z izposojenim denarjem ravnali," so na GZS zapisali v sporočilu za javnost.

In vprašanje, ki ga vladi zastavljajo v GZS: ali se bo neodgovorno in nepremišljeno zapravljanje nadaljevalo ali pa bomo vendarle z izposojenim denarjem odslej ravnali bolj odgovorno? Kot pravijo na zbornici, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec že pred meseci odkrito opozoril, da bo "brez gospodarske rasti, sanacija bank zaman". Prav zato na GZS ob novem zadolževanju Slovenije spet pozivajo vlado, gospodarske družbe, socialne partnerje in vse druge pomembne deležnike, da sprejmemo in usmerimo vse možne ukrepe v višjo gospodarsko rast, ohranitev in kreiranje novih delovnih mest.

"Vso energijo, napore in sredstva je v prihodnjem obdobju nujno usmeriti v ukrepe za povečanje uspešnosti slovenskega gospodarstva, zlasti na tujih trgih, ključne reforme, pa tudi razbremenitev, ne pa dodatno obremenitev gospodarstva. Prva koraka k temu sta lahko izhodiščni predlog socialnega sporazuma, ki ga v teh dneh pripravlja vlada, ter koalicijska pogodba," so še zapisali na zbornici.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) kot spodbudno izpostavljajo dejstvo, da je državi med transakcijo zaradi velikega interesa uspelo znižati pribitek. "Upamo, da je velik interes po naših obveznicah pogojen z zaupanjem tujih vlagateljev v našo državo in ne zaradi visoko zastavljenega ciljnega pribitka," so zapisali v OZS.

Čufer: Slovenija vse bolj odvisna od tujine

Slovenija je v zadnjih letih postala razmeroma zadolžena država, dolg pa se bo vsaj še dve leti zviševal, pa je danes opozoril finančni minister Uroš Čufer ob robu poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham). Čeprav je javni dolg še vedno pod povprečjem EU, pa je sposobnost Slovenije, da ga sama financira, manjša od močnejših gospodarstev, zato je država vse bolj odvisna od tujine, je nadaljeval.

Čufer je sicer že v torek ocenil, da je bila tokratna zadolžitev Slovenije za 3,5 milijarde dolarjev oziroma okoli 2,5 milijarde evrov uspešna. Glede porabe izposojenih milijard je Čufer povedal, da je Slovenija leto začela z 2,5 milijarde evrov rezerv.

Letos mora država odplačati za 3,3 milijarde evrov glavnic, od tega sta večji odplačili aprilsko za 1,5 milijarde evrov in oktobrsko za 1,1 milijarde evrov. Približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja, država pa želi ob vsem tem leto zaključiti s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno.

Zaradi vsega tega bo morala iti na trg dvakrat. Druga zadolžitev bo po njegovih besedah v evrih, saj trenutna struktura trga in pričakovane spremembe na njem narekujejo, da se je bilo najprej ugodneje zadolžiti v dolarjih in nato v evrih. O tem, kdaj naj bi se Slovenija še enkrat zadolžila, je bil Čufer redkobeseden. Najprej bodo na ministrstvu analizirali tokratno zadolžitev in nato razmislili o najboljšem trenutku.

Je pa minister opozoril, da je Slovenija postala razmeroma visoko zadolžena država, ne glede na to, da je s 73 odstotki javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) še vedno pod povprečjem EU. A za razliko od močnejših evropskih gospodarstev je domačega premoženja v Sloveniji po njegovih pojasnilih bistveno manj in zato lahko z njim financira le tretjino dolga, za dve tretjini pa je odvisna od tujih trgov.

To je za ohranjanje finančne suverenosti na srednji rok po Čuferjevem prepričanju preveč. Znižanje dolga na srednji rok mora zato biti v središču ekonomske politike. Tekoče javne finance je zato treba uravnotežiti do leta 2017, ves izkupiček od privatizacije pa bi moral po njegovih besedah iti za zniževanje javnega dolga. Stranke glede tega še niso na isti valovni dolžini, je opozoril in pojasnil, da mora Družba za upravljanje terjatev bank izkupiček od unovčevanja premoženja tako ali tako nameniti za lastno razdolžitev in s tem posredno za zniževanje javnega dolga.

Zahtevan donos na slovenske obveznice najnižje po pomladi 2011

Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice se je na sekundarnem trgu po uspešni najnovejši izdaji državnih obveznic danes znova znižala in je na najnižji ravni po pomladi 2011. Donos na državne obveznice z dospelostjo leta 2024 je danes upadel za 0,15 odstotne točke in je bil na elektronski borzi MTS ob 17.30 uri pri 4,33 odstotka.