Na Zbornici so prepričani, da sredina raziskava gospodarskega ministrstva o zborničnem sistemu ne kaže realnih želja slovenskih podjetnikov. V raziskavi, ki jo je na lastno pobudo opravilo gospodarsko ministrstvo, se je večina podjetnikov izrekla za prostovoljno članstvo, prav tako pa so izrazili nezadovoljstvo z zastopanjem njihovih interesov. Na GZS so se zato odločili, da bodo v skladu s sklepom skupščine zbornice opravili lastno raziskavo.
Med 7. in 21. septembrom bodo tako izvedli projekt preverjanja mnenja vseh članov o prihodnji ureditvi GZS. Kot je povedala generalna sekretarka GZS Ariana Grobelnik, bodo vprašanja, "ki jih bo malo, bodo pa zelo jasna", po pošti poslali 56.000 aktivnim članom zbornice. Rezultati projekta bodo znani konec septembra.
Podrobneje bodo projekt sicer predstavili na posebni novinarski konferenci 6. septembra, po besedah Grobelnikove pa računajo na relativno velik odziv.
Kot je zatrdila generalna sekretarka, preverjanje mnenja ne želi konkurirati raziskavi zborničnega sistema Ministrstva za gospodarstvo. Anketa ministrstva je bila, tako Grobelnikova, usmerjena v sedanje delovanje zbornice oz. v preteklost njenega delovanja, medtem ko se bodo na GZS s projektom usmerili izključno v proces prenove zbornice, v njeno prihodnost.
Na GZS polni pripomb
Rezultate raziskave zborničnega sistema je ministrstvo sicer predstavilo v sredo, nanjo pa so na današnji novinarski konferenci podali številne pripombe. Kot je pojasnila Grobelnikova, so bili na GZS presenečeni, ker so za rezultate ankete izvedeli iz medijev, gospodarsko ministrstvo pa jih o njih ni uradno obvestilo. Poleg tega pa se ji zdi odločitev o izvedbi ankete dokaj nelogična potem, ko se je ministrstvo že odločilo za prostovoljno članstvo v zborničnih sistemih.
Po besedah vodje službe za konjunkturo in ekonomsko politiko Irene Roštan je mogoče v povezavi z anketo podati številne pomisleke s strokovnega vidika metodologije in vzorčenja ankete. Poleg tega, da anketa upošteva relativno majhen vzorec, je nanjo odgovorilo le 14 odstotkov vprašanih podjetij, kar predstavlja le 0,8 odstotka vsega članstva zbornice, pri posameznih združenjih pa je ta še nižji, je pojasnila.
V anketi je, tako Roštanova, dejanski pomen velikih gospodarskih družb podcenjen, saj je v uteženih rezultatih le devet odstotkov velikih družb. Poleg vsebinske neuravnoteženosti vprašalnika in številnih nekonsistentnonsti pri sami interpretaciji rezultatov pa je izpostavila še vprašljivost slučajnostnega izbora anketirancev. Anketiranih je bilo namreč kar 502 od 753 velikih podjetij in praktično vsa srednja podjetja (719 od 734). Kot je pojasnila, po teoriji verjetnosti slučajnostni vzorec zelo težko zajame dve tretjini velikih podjetij ali vsa srednja podjetja.
"Podjetja so v tej anketi jasno izrazila interes po močni, vplivni, učinkoviti in racionalno organizirani zbornici z jasnim programom dela in to se nam vsebinsko zdi ključno sporočilo raziskave," je poudaril podpredsednik GZS Cveto Stantič, ki je sicer dodal, da s strateškim načrtom prenove Zbornice sicer niso skladne ugotovitve raziskave glede obveznega ali neobveznega članstva. Učinkovitost in uspešnost Zbornice, tako Stantič, sicer ne zagotavlja noben sistem članstva sam po sebi, ampak je to v veliki meri odvisno od države in tega, v kolikšni meri je pripravljena Zbornico upoštevati kot sogovornika.
