Lanska gospodarska rast Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) naj bi znašala 5,1 odstotka (po prejšnjih napovedih 4,5 odstotka), k čemur so največ prispevale investicije in izvoz. Letos in prihodnje leto pa naj bi se gospodarska rast v skladu s pričakovanim gibanjem v območju evra nekoliko ohladila, na 4,2 oz. 4,3 odstotka, je povedala vodja službe za konjunkturo in ekonomsko politiko na GZS Irena Roštan.
Razmere v zunanjem gospodarskem okolju so bile lani ugodne: proti koncu leta se je umirila rast cen surovin, EU je dobila dve novi članici, Romunijo in Bolgarijo, kar Sloveniji prinaša nove priložnosti, uvedba evra je potekala brez težav, je ob predstavitvi vmesne napovedi ključnih ekonomskih kazalcev nanizala Roštanova.
Na slovensko gospodarstvo pa je ugodno vplivala tudi mila zima, ki je vzpodbudila investicije in aktivnosti v gradbeništvu. Čeprav glavni motor gospodarske rasti ostaja izvoz, so investicije lani k rasti doprinesle največ. Realno naj bi se zvišale za 11 odstotkov, kar gre v veliki meri pripisati gradbeništvu. Realna rast vrednosti obsega gradbenih del naj bi lani dosegla preko 14 odstotkov.
Na visoko rast investicij je zagotovo vplivala tudi ukinitev olajšav za vlaganja v opremo z začetkom leta 2007. Števila podjetja so tako še pred koncem leta 2006 izkoristila možnost olajšav, je pojasnila Roštanova.
Investicije bodo pomemben motor rasti tudi letos in prihodnje leto, in sicer naj bi se realno zvišale za sedem oz. osem odstotkov. Izvoz naj bi se lani realno zvišal za 9,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa za 7,5 odstotka.
Inflacija naj bi za lani znašala 2,5 odstotka, kar so napovedali že lani spomladi, v prihodnjih dveh leti pa naj bi se gibala okoli 2,6 odstotka. Brezposelnost po ILO naj bi lani znašala 6,4 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 6,5 odstotka.
Plače naj bi se lani realno povečale za 2,4 odstotka, letos in prihodnje leto pa za 2,2 odstotka. Trend zadnjih pet let, ko realno plače rastejo hitreje kot inflacija, naj bi se tako nadaljeval. Hkrati pa se nadaljuje tudi trend zaostajanja plač za rastjo produktivnosti dela, je dejala Roštanova.
Plače se bodo sicer letos avgusta v skladu s kolektivno pogodbo o usklajevanju plač, ki je bila sklenjena lani, zvišale za 2,5 odstotka, je povedal vodja skupine za socialni dialog na GZS Jože Smole.
"Najbolj pomembno je, da se gibanje plač nenehno prilagaja konkretnim gospodarskim razmeram in dejanskemu prispevku posameznika," je poudaril Smole in dodal, da je za delodajalce plačna politika eno najpomembnejših poglavij v socialnem sporazumu.
S sindikati se strinjajo, da mora biti rast plač skladna s trendom rasti inflacije in produktivnosti. Vendar je nujno primerno zaostajanje plač za produktivnostjo, saj to omogoča nadaljnje investicije v nove tehnologije, znanja in nove trge.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.