GZS: Znižanje javnih izdatkov je nujno

V zadnjih mesecih slišani predlogi za vzdržne javne finance in gospodarsko rast po mnenju gospodarstva ne bodo učinkoviti, če ne bo hkrati prišlo do znižanja javne porabe, so prepričani v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Člani upravnega odbora GZS so na današnji seji gostili ekonomista Mitjo Čoka in Borisa Majcna, ki sta predstavila izračune, kakšne bi bile predvsem kratkoročne posledice ukrepov, ki so jih politične stranke predlagale pred volitvami, marsikateri pa je aktualen tudi ob nastopu nove vlade.

Ugotovila sta, da bi imeli predlagani ukrepi sicer pozitiven učinek na obseg bruto domačega proizvoda (BDP), osebno potrošnjo in zaposlenost, a bi na koncu povzročili rast proračunskega primanjkljaja še za tri odstotne točke, s tem pa dvig obresti in javnega dolga. "Težko je konsolidirati javne finance in hkrati poseči po ukrepih, ki bi gospodarstvu pomagali okrevati," je komentiral Majcen.

Do takšnega rezultata bi prišli, če bi s spremembami dohodninske lestvice razbremenili zavezance s srednjimi in visokimi dohodki, uvedli kapico za socialne prispevke, zvišali zgornjo stopnjo DDV, postopno znižali stroške dela v javni upravi ter sorazmerno znižali vse javne izdatke, po drugi strani pa znižali davek od dohodkov pravnih oseb, uvedli splošno investicijsko olajšavo, z dodatno zadolžitvijo države v tujini namenili milijardo evrov gospodarstvu ter ustanovili slabo banko in zvišali stopnjo socialnih prispevkov za delodajalce.

To so predlogi, ki jih je bilo od političnih strank slišati v obdobju pred volitvami, ekonomista pa sta danes ugotovila, da nobeden od njih nima le pozitivnih ali le negativnih posledic. Vprašanje pa je, koliko jih je v tem trenutku aktualnih, je dejal Majcen.

Hribar Milič: Predpogoj je znižanje javnih izdatkov

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da vsi ti izračuni temeljijo na predpostavki, da se obseg javne porabe ne bo znižal. Predpogoj, da se lotimo kakršne koli nove gospodarske politike, ki bo prinesla razvoj, je znižanje javnih izdatkov – ti dosegajo že skoraj 50 odstotkov BDP, je zahteval.

Znižanje javne porabe zagotovo vodi v konsolidacijo javnih financ, se je strinjal Čok, a opozoril, da pa po drugi strani znižuje obseg BDP. Z izjemo morda zvišanja DDV na prihodkovni strani ni več manevrskega prostora, znižanje javnih izdatkov se bo zagotovo moralo zgoditi, je soglašal Majcen.

Ob tem so člani upravnega odbora GZS opozarjali, naj država ob varčevanju tudi poskrbi, da bi se v proračun steklo več denarja. Ta denimo leži v sivi ekonomiji in davčnih oazah, povečati je treba tudi priliv investicij iz tujine, so predlagali. "Povečati moramo učinek investiranja, ni bistvo v zniževanju stroškov, temveč v povečanju dodane vrednosti," je dejal Vojko Čok iz Banke Koper.