Raziskava je pokazala, da bi se cena nafte po koncu kratke vojne znižala za deset dolarjev na približno 20 dolarjev za sod. Za ameriško centralno banko bi to pomenilo več manevrskega prostora za znižanje obrestnih mer in s tem po možnosti cenejši denar za ameriško gospodarstvo. Hkrati bi se v primeru hitre vojne izboljšale tudi možnosti za ameriškega predsednika Georga Busha, da uresniči pred kratkim napovedani paket konjunkturnih ukrepov, še ugotavlja raziskava. V primeru razvoja dogodkov po tem scenariju bi lahko ameriško gospodarstvo letos zabeležilo približno 2,9-odstotno rast.
Nasprotno bi svetovno gospodarstvo v primeru dolgotrajne vojne v Iraku utrpelo znatno škodo, še napoveduje raziskava. Cena nafte bi se v tem primeru zaradi težav s preskrbo lahko povzpela celo na 80 dolarjev za sod. Poleg tega bi se tečaji delnic na ameriški borzi zaradi dolgotrajne negotovosti glede izida krize znižali za 30 odstotkov, gospodarska rast v ZDA pa bi se utegnila zmanjšati za dve odstotni točki.
