Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Tone Rančigaj iz Združenja hmeljarjev Slovenije, naj bi odkupna cena hmelja v predprodaji letos dosegla tri evre, medtem ko cena hmelja na prostem trgu še ni določena. Po mnenju Martina Pavloviča z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, slovensko hmeljarstvo kot kapitalno in delovno zelo intenzivna kmetijska panoga še zmeraj predstavlja tri odstotke svetovnih površin hmeljišč, ki so okrog 60.000 hektarjev.
Slovenski hmeljarji, kljub že uveljavljenim blagovnim znamkam, namenjajo del svojega dohodka za programe žlahtnjenja novih, visokogrenčičnih sort hmelja.
Novinarske konference se je udeležil tudi direktor žalskega pivovarskega inštituta Andrej Simončič, ki se je osredotočil na bodoči formalno-pravi status inštituta, ki so ga leta 1952 ustanovili prav hmeljarji in dolga leta financirali tudi njegovo dejavnost.
"Na kmetijsko ministrstvo smo podali predlog k preoblikovanju inštituta v javni zavod, kar bi bilo najbolj smiselno in bi nam omogočilo uresničitev vseh naših projektov. Poleg tega inštitut vsako leto iz državnega proračuna pridobi okrog 70 odstotkov finančnih sredstev. Če bi se inštitut organiziral kot profitna organizacija, bi veliko težje prišli do novih sredstev," je povedal Simončič. Pričakuje tudi, da bo slovenska vlada kmalu, tako kot je to že naredilo kmetijsko ministrstvo, sprejela njihov predlog in da bo inštitut, ki zaposluje 57 delavcev, med njimi 25 raziskovalcev, zaživel kot javni zavod.
Osrednja proslava Inštituta za pivovarstvo in hmeljarstvo Žalec ob 50-letnici delovanja bo v petek, 14. junija.
