Gospodarstvo

'Hrvaška kot zmagovalka evropske energetske krize'

Zagreb , 17. 10. 2022 21.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Medtem ko je vojna v Ukrajini pokazala na odvisnost Evropske unije od ruskih fosilnih goriv, se je kot "rešitelj" na evropski strani pokazal Jadranski naftovod. Naftovod, ki je bil sprva zamišljen kot jugoslovanski konkurent sovjetski infrastrukturi, bi lahko Hrvaški pomagal, da iz evropske energetske krize 'izstopi kot zmagovalka', ocenjujejo analitiki Financial Timesa. V Zagrebu sicer načrtujejo podvojitev zmogljivosti naftovoda - ta naj bi po novem znašala dva milijona ton mesečno. Povečanje zmogljivosti naftovoda pa bi hkrati pomenilo tudi rešilno bilko za Madžarsko, Slovaško, Slovenijo, Srbijo in Bosno.

"Hrvaška ima v trenutnih energetskih in geopolitičnih razmerah ter težavah z uvozom energije iz Rusije dobro priložnost, da odpre energetska vrata številnim sosednjim srednjeevropskim državam," meni profesor z zagrebške Rudarsko-geološke fakultete Igor Dekanić. Strokovnjaki sicer spominjajo, da je Hrvaška pričela z diverzifikacijo svojih izvorov energije mnogo pred pričetkom ruske invazije na Ukrajino - uvažala je večjo količino nafte iz Azerbejdžana in Kazahstana, na drugi strani pa je zmanjšala uvoz nafte iz Rusije, analizo Financial Timesa povzema hrvaški medij Index.hr.

Hrvaška po mnenju analitikov lahko profitira zaradi sosednjih držav, ki so prisiljene diverzificirati svoj uvoz energije.
Hrvaška po mnenju analitikov lahko profitira zaradi sosednjih držav, ki so prisiljene diverzificirati svoj uvoz energije. FOTO: Shutterstock

Tudi Madžarska, severovzhodna soseda Hrvaške, krepi jadranske energetske vezi. Energijska skupina MOL s sedežem v Budimpešti je bila namreč odvisna od naftovoda Družba, ki rusko nafto uvaža preko Ukrajine. Ta model zdaj ogrožajo sankcije EU, morebitna vojna škoda in odločitev Rusije, da prekine dotok. MOL-ovo rezervno opcijo tako predstavlja Jadranski naftovod (Janaf). 

Hrvaška kot "energetsko vozlišče"

Janaf, ki sestoji iz terminala Omišalj na Krku in 759 kilometrov kopnega naftovoda (od tega 610 kilometrov na Hrvaškem) lahko transportira okoli milijon ton nafte mesečno. Načrtovano podvajanje kapacitet pa bi omogočilo, da bi bile pokrite vse potrebe rafinerij na Madžarskem, Slovaškem in v Srbiji. "Takšna odločitev bi morala biti sprejeta v skladu z uradno energetsko politiko Evropske unije in hrvaške vlade," so pojasnili v družbi Janaf, kjer so sicer po tej odločitvi "pripravljeni hitro ukrepati". 

Hrvaški premier Andrej Plenkovič je dejal, da bi s podvajanjem kapacitet Janafa Zagreb postal "energetsko vozlišče'
Hrvaški premier Andrej Plenkovič je dejal, da bi s podvajanjem kapacitet Janafa Zagreb postal "energetsko vozlišče' FOTO: AP

Analitiki Financial Timesa so kljub napredku Hrvaške opozorili, da Hrvatje na svoji poti zamujajo. "Hrvati zelo zamujajo. ZDA bodo hitro povečale proizvodnjo zemeljskega plina. EU je plin sprejela tudi kot prehodno gorivo k obnovljivim virom. Torej plin bo. Toda ali bo v Evropi obstajala infrastruktura? Nihče ne bo čakal na Hrvaško, ki bi lahko proizvedla veliko več plina, če bi imela večje ambicije," je komentiral analitik András Simonyi.

Zaostajanje nekateri pripisujejo osredotočanju Hrvaške na kratkoročno povečanje povpraševanja po fosilnih gorivih in ohranjanju fokusa na naložbah v zeleno energijo - a slednji se bo morda le obrestoval. 

Vetrna elektrarna (slika je simbolična)
Vetrna elektrarna (slika je simbolična) FOTO: AP

Hrvaška namreč s svojo dolgo jadransko obalo stremi k pospešenemu razvoju sončnih elektrarn in vetrnih elektrarn, poudarja Dražen Jakšić, direktor zagrebškega energetskega inštituta. Obstaja velik interes vlagateljev za podporo novim projektom, ki bi močno povečali sedanjo hrvaško proizvodno zmogljivost čiste električne energije. 

Tako bi lahko v državi izpolnili cilj postopne opustitve elektrarn na premog, ki ga želijo doseči do leta 2023, je pojasnil Julije Domac, hrvaški svetovalec za energijo. "Na koncu bi morali biti izvozniki zelene energije – saj smo v pravi poziciji za to," je Domac zaključil. 

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ugovor vesti 133.člen
18. 10. 2022 21.39
+0
Mimogrede in pomembno dejstvo, da ima Hrvaška desnosredinsko vlado, kateri primarni cilj niso nevladniki, beri, prisesanci na državne seske, ampak gospodarstvo. Pri nas je sedaj ravno obratno. Cilj opravičuje sredstva. Volilo se je proti in ne za. Zato pa imamo nič. Razen plesa brez muzike.
marre
18. 10. 2022 12.10
+3
Jah tako pa je, ko ti kvazi okoljevarstveniki narekujejo energetsko politiko.. Ze 2 leti poteka borba za HE Mokrice, katero se blokira, na krasu bi lahko stalo par sto veternic, pa so se opazovalci pticov dvignili, tako, da ns bo nic iz tega, samo bog ve kaksna nasprotovanja bodo za 2.blok JEK.. Leta nazaj je bil tudi plinski terminal v narctu, katerega so isto zminiralu razni okoljevarstveniki in NGO-ji.. Cudno, da v teh casih energetske krize nic ne slisimo od njih oz. da ne pogruntajo kaksne moderne resitve..
Kurz Mahl
18. 10. 2022 11.50
+6
Za naše "ptiče" bo potrebno organizirati kakšno izobraževanje na Hrvaškem, da se ne bodo več zaletavali v vetrnice.
Adolph
18. 10. 2022 11.28
+0
Hrvati si ze gradijo zaradi njihovega terminala palace v oblake,kako bojo fein skubili „dobre“sosede,kot vedno pravijo . . . . . . . . . .
džonborno
18. 10. 2022 11.22
+2
Naftovod je dota bivše Juge Hrvaški tako kot par tisoč hotelov na obali. To bi moralo biti v skupni lasti vse bivših republik. NEK je podoben primer solastništva - pa so nas Dudeki iztožili za 45 miljonov evrov ker jim je bila dobava elektrike (zaradi neplačevanja računov) ustavljena!
Girobakin
18. 10. 2022 10.22
+4
A vetrne elektrarne ne motijo hrvaških vrabcev? Samo slovenske, perjad bolana
borjac
18. 10. 2022 09.52
+6
"V aktualni energetski krizi, se je kot "rešitelj" na evropski strani pokazal Jadranski naftovod. Naftovod, ki je bil sprva zamišljen kot jugoslovanski konkurent sovjetski infrastrukturi," , no sedaj vidimo da je imel Tito zelo jasna pojmovanja o svetovni situaciji, in ni bil ravno neumen.
periot22
18. 10. 2022 09.49
+10
Mi bi lahko na Krasu imeli ogromno veteranih elektrarn ker je področje samo grmovje ampak ker imamo en kup ljudi ki so zastareli z novostmi ki se ne prestavijo niti za milimeter nimamo nič!
EnKandidatDosmrtniMandat
18. 10. 2022 09.19
+14
EU spet rešujejo poteze in načrti Jugoslavije. Stari tovariši so pred desetletji imeli boljše rešitve kot EU sedaj. Takrat so vedeli, da se ne smeš preveč zbližat z Rusijo ali Ameriko. Sedaj pa politiki nosijo svoje hlače pri gležnjih pred Američani. Tudi za to pride račun.
Radovan Iztok
18. 10. 2022 09.19
-6
hrvaški politiki so zgleda edini na balkanu ki imajo nekaj pojma
EnKandidatDosmrtniMandat
18. 10. 2022 09.53
+8
Baš so pametni? So oni gradili v letih 1974 do 1979 ta naftovod? Bolj zgleda da pojma nima tisti, ki verjame da ga hrvaški politik ima.
machines
18. 10. 2022 08.42
+6
Hrvat je še bolj nezaupanja vreden kot Rus, Hrvat ima eno roko (figo) vedno v žepu.
Wolfman
18. 10. 2022 08.31
+14
Kako maj pozabim, ko so Hrvati Slovencem pokazali sredinca za obljubljen plin iz Krka!
Kufer
18. 10. 2022 08.45
+4
Ma daj, tisto romanje na Krk je bila predvolilna buča. Vsi smo vedeli, še preden je Logar do Krka sploh prišel, da je plin že davno zakupljen do konca leta 2027.
gorencdask
18. 10. 2022 08.29
+14
Naftovod, vetrnih elektrarn v izobilju... mogoče bi se pa naši ptiči in okolje lahko kaj naučil od njihovih?
vvvilice
18. 10. 2022 08.16
+4
Hm, ja. Bomo videli.