Hrvaška vlada podprla banki, ki sta v sporu z NLB

Na hrvaški vladi so po četrtkovi seji v sporočilu zapisali, da so "potrdili stališča glede postopka na sodišču v pravni zadevi" vlagateljev tožb proti Ljubljanski banki in NLB "zaradi izplačila". Šlo naj bi za primera iz leta 1995 in 2001.

Kot je sklepati iz sporočila hrvaške vlade, je podala soglasji Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za nadaljevanje postopka proti LB oziroma NLB. Neuradno naj bi šlo za postopek terjatve denarja, ki sta ga na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu nekdanje Jugoslavije, omenjeni banki izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.

V bankah Zagrebška banka in PBZ niso želeli komentirati vladnega sporočila. Povedali so zgolj, da ne morejo komentirati pravnega postopka, ki so ga sprožili na sodišču. Tako Zagrebška banka kot PBZ sta v večinski lasti italijanskih bank, skupine Unicredit oziroma Intesa Sanpaolo skupine.

Hrvaška je 27. aprila 1991 devizne prihranke v zagrebški podružnici LB prepisala v javni dolg in ponudila izplačilo denarja svojim državljanom, ki so bili stranke LB. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).

Približno 130.000 hrvaških varčevalcev LB ni želelo dvigniti svojih deviznih prihrankov, ki naj bi znašali približno 160 milijonov evrov. Skupaj z dolgoletnimi obrestmi naj bi se njihove terjatve zvišale na okoli 400 milijonov evrov.

Omenjeni prihranki so predmet dolgoletnega spora med Hrvaško in Slovenijo, ki naj bi ga reševali v skladu s sporazumom o nasledstvu, torej na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave. Slovenija je sicer več let vztrajala, da gre za vprašanje nasledstva, medtem ko je Hrvaška to uradno priznala šele oktobra 2010.

Čeprav sta nekdanja premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor po tistem napovedala, da bodo spor glede dolga varčevalcem nekdanje LB oziroma prevzema jamstev za stare hranilne vloge nekdanje skupne države uredili v 90 dneh, doslej na tem področju ni prišlo do premikov.

Približno 400 milijonov evrov sicer LB terja od hrvaških podjetij, ki so se pred osamosvojitvijo držav zadolžila pri podružnici slovenske banke na Hrvaškem.