VIDEO: Balažič: Najboljšega soseda predajam v roke kolegu Čizmiću. Alvarez zaposlenim obljubil ohranitev delovnih mest

Na izredni seji nadzornega sveta Mercatorja v Zagrebu je prvi mož družbe Toni Balažič ponudil svoj odstop, ki so ga nadzorniki tudi sprejeli. Njegovo mesto v največjem trgovcu v Sloveniji pa je za naslednjih pet let prevzel Tomislav Čizmić. Nadzorniki so Balažiča z mesta predsednika uprave odpoklicali brez krivdnih razlogov, v upravi družbe pa ostaja Igor Mamuza.

Kot je v današnji izjavi za medije izpostavil Balažič, je na svoje delo v Mercatorju ponosen. "Mercator kljub vsem razmeram v regiji ostaja dober plačnik državi, zaposlenim in dobaviteljem. V zadnjih treh letih smo roke plačila dobaviteljem skrajšali za 30 dni in verjamem, da bo tako ostalo tudi v naprej," je dejal Balažič. Zahvalil se je vsem zaposlenim za sodelovanje v preteklih petih letih. Prepričan je, da bo družba tudi pod novim vodstvom poslovala uspešno in da ji bodo potrošniki še naprej zaupali.

"Najboljšega soseda predajam v roke kolegu Tomislavu Čizmiću, ki zelo dobro pozna Mercator. Kar je zelo pomembno je, da je njegova žena Slovenka in sam govori slovensko," je dejal zdaj že nekdanji predsednik uprave. 

Balažič Mercator zapušča z odpravnino. Podrobnosti o tem, kaj bo počel v prihodnje, ni razkril, je pa povedal, da si bo sprva skušal spočiti in "narediti kak korak naprej pri doktoratu". Kot je dejal, mu energije za nove izzive še ni zmanjkalo.

Čizmić s četrtkom prevzema funkcijo

Tomislav Čizmić je poudaril, da vodenje Mercatorja prevzema v polni skrbi za kupce, zaposlene, dobavitelje in družbeno okolje na vseh trgih. Kot so zapisali v trgovskem podjetju, mesto predsednika uprave prevzema s četrtkom.

"Mercator bo tudi naprej spoštoval vse svoje obveznosti do dobaviteljev, bank upnic in države. Še naprej bomo razvijali Mercator," je dejal Balažičev naslednik Čizmić.

Balažič je po Čizmićevih besedah vodenje Mercatorja prevzel v zelo težkem obdobju, razmere na trgu pa ostajajo zahtevne. "Seveda se zavedam trenutne kompleksnosti situacije, vendar sem prepričan, da bomo delali dobro in izpolnjevali vse prevzete obveznosti do naših partnerjev ter nadaljevali razvoj Mercatorja in krepili njegov položaj na trgu," je navedel.

Balažič je nadzornikom svoj odstop ponudil skoraj dve leti in pol pred iztekom mandata. Mercator, ki je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji, je od leta 2014 v večinski lasti Agrokorja. Do menjave v vodstvu družbe pa prihaja v času velikih finančnih težav Agrokorja.

Alvarez zaposlenim: Skupaj rešimo Agrokor!

Na spletni strani Agrokorja so danes objavili sporočilo zaposlenim, ki ga je zapisal glavni direktor za prestrukturiranje koncerna Antonio Alvarez III. Zapisal je, da je cilj vseh ključnih procesov, ki se jih bodo lotili, zagotoviti stabilnost podjetja. Kot eno svojih ključnih nalog je izpostavil ohranitev delovnih mest.

"Na poslih prestrukturiranja že intenzivno delamo, zelo pomembno je, da se med tem procesom nadaljuje normalno poslovanje, za kar potrebujemo prav vašo podporo," je zaposlene nagovoril Alvarez.

Zapisal je, da razume, da takšna situacija povzroča določeno negotovost, vendar je poudaril, da lahko vsak prispeva k rešitvi Agrokorja tako, da svoje delo opravi najbolje, kot lahko. Kot je dejal, so pred njimi zahtevni časi in zelo kompleksni procesi. Zaposlene je prosil za potrpežljivost in moč. "Skupaj rešimo Agrokor," je zaključil.

V hrvaškem saboru o zakonu, ki naj bi rešil Agrokor

Hrvaški sabor sicer danes razpravlja o predlogu zakona o izredni upravi v prezadolženih sistemsko pomembnih podjetjih. Ta naj bi preprečil hude posledice, ki bi jih prinesel zlom koncerna Agrokor.

Zakon, ki je bolj znan kot Lex Agrokor, bodo lahko uporabili, če ne bo zaživel nedeljski sporazum med bankami in drugimi finančnimi upniki ter Agrokorjem o zamrznitvi obveznosti močno zadolženega koncerna, ki se je v zadnjih dneh znašel pod hudim pritiskom. Premier Andrej Plenković je po poročanju 24sata dejal, da se zakon nanaša na velike družbe, ki se bodo znašle v težavah, a imajo velik vpliv na hrvaško gospodarstvo in finančno stanje.

"To ni zakon za Ivico Todorića, to ni Lex Agrokor, ampak zakon, s katerim naša država, vlada in velika večina v saboru skušajo zaščititi interese hrvaškega gospodarstva, zaposlenih, dobaviteljev in vseh, ki so vključeni v celotno zgodbo naše največje družbe. Hrvaška javnost se mora tega zavedati," je dejal Plenković.

Poudaril je, da mora država poskusiti pomagati sistemsko pomembnim podjetjem, potem ko vsi akterji ne bi mogli doseči rešitve, kar je po njegovih besedah tudi "smisel celotnega zakona".

Pojasnil je, da v primeru Agrokorja ravno poteka scenarij "A", ko uprava družbe in lastnik v pogajanjih z upniki in dobavitelji poskušata doseči rešitev, ki pomeni svežo likvidnost za nadaljevanje poslovanja, vključno z izplačili vsem dobaviteljem v verigi sistema kot tudi plače za delavce in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Poleg tega, je del prvega scenarija tudi prestrukturiranje družbe, je povedal.

Če prvi scenarij ne bo uspel, obstaja možnost za scenarij "B" in uveljavitev zakona o sistemsko pomembnih podjetjih na zahtevo uprave družbe ali upnikov ob soglasju uprave, je dejal Plenković. Zatrdil je, da je predlog zakona popolnoma v skladu s hrvaško ustavo in pravnim redom Evropske unije.

Poslance je pozval, naj z enotno podporo zakonu pošljejo jasno sporočilo javnosti, finančnim institucijam in bonitetnim hišam, da bodo zagotovili zaupanje vseh akterjev pri nujno potrebnem prestrukturiranju sistemsko pomembnih podjetij, kot je Agrokor.

Podrobnosti predloga zakona, ki ima približno 50 členov, je predstavila podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić.

Kot je izpostavila je cilj postopka o izredni upravi pogodba med upniki o prihodnosti poslovanja podjetja na trajnosten in finančno stabilen način. Pogodbo je treba doseči v 12 mesecih, zagrebško trgovsko sodišče pa lahko ta rok podaljša za dodatne tri mesece. "To ni zakon, ki natančno določa, kako bodo dobavitelji dobili svoje terjatve. To je postopek, v katerem se sistemsko pomembnim podjetjem zagotovi čas za sklenitev pogodbe," je povedala Dalićeva. Pojasnila je, da upniki še naprej lahko zahtevajo izplačilo obveznosti v stečajnem postopku, a novi zakon predvideva prekinitev stečajnega postopka, če so izpolnjeni kriteriji za uveljavitev zakona.

V primeru, da uprava družbe ali upniki ob soglasju uprave zahtevajo uveljavitev zakona, bo hrvaška vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki ga bo potrdilo zagrebško trgovsko sodišče. Izredni pooblaščenec lahko podpiše pogodbo o novem posojilu za izplačilo blago in storitve, ki so bili dobavljeni do začetka postopka imenovanja izredne uprave. Kot je dodala, v postopku reševanja krize v posameznem podjetju sodelujejo tudi svet upnikov in svetovalni svet.

Opozicija proti zakonu

Opozicija nasprotuje zakonu, za katerega trdi, da ima vrsto pomanjkljivosti in opozarjajo na možnost, da je v nasprotju s hrvaško ustavo. Za razpravo se je prijavilo več kot 35 govorcev, kar bi lahko pomenilo, da je danes še ne bo konec. Vlada opozarja na nujnost sprejetja zakona ter pričakuje, da bodo poslanci zakon sprejeli čim prej, najpozneje v petek.

Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki zaposlujejo najmanj 5000 ljudi in imajo 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi sodišče, pristojno za gospodarske zadeve.

Z dogovorom sicer še niso soglašali Agrokorjevi dobavitelji, ki jim največji hrvaški gospodarski sistem dolguje več kot dve milijardi evrov.

Nekateri dobavitelji z blokiranimi računi

Potem ko so bili še danes dopoldne blokirani tudi računi dveh večjih dobaviteljev hrvaškega koncerna Agrokor, živilskih podjetij Franck in Agrofructus, blokad zdaj ni več. Še naprej pa so blokirani računi samega koncerna in večine njegovih hčerinskih družb. Poleg tega so banke upnice začele zasegati zastavljene deleže Agrokorjevih podjetij.

Glede na podatke hrvaške finančne agencije (Fina) so bili dopoldne na ravni Agrokorjevih večjih dobaviteljev blokirani poslovni računi omenjenih podjetij Franck in Agrofructus, a sta podjetji zaplet že rešili. Kot so ob tej priložnosti pojasnili v Francku, ki so jim račune zablokirale manjše banke, so vedno poravnavali vse svoje obveznosti, tudi tiste, ki v resnici niso njihove in spadajo v domeno njihovih poslovnih partnerjev. Ne glede na izredne okoliščine so napovedali nadaljnje redno oskrbovanje kupcev.

V Agrofructusu so potrdili, da jim je ena od bank v torek blokirala račun. A njihovo poslovanje teče nemoteno, so dodali in izrazili pričakovanje razpleta velike krize, v kateri so se znašli v zadnjem obdobju. Pomembni dobavitelji, kot so Kraš, Vindija, Badel 1862, Podravka, Dukat, Mlinar ali osiješko Žito, medtem trenutno poslujejo nemoteno.

Še naprej pa so blokirani računi samega koncerna in večine njegovih podjetij, med njimi Konzuma (z izjemo računa pri Karlovački banki, ki je bil odprt marca letos), Leda, Jamnice, Zvijezde, PIK Vinkovcev, PIK Vrbovca, Mladine in Velpro-centra. Na drugi strani pa niso več blokirani računi Tiska, prav tako prosto spet poslujejo Agrolaguna, Solana Pag, Roto dinamic in podjetje A007. 

Medtem so banke upnice že začele unovčevati zavarovanja svojih finančnih terjatev do Agrokorja in zasegati zastavljene delnice Agrokorjevih hčerinskih družb, poročajo nekateri mediji. Agrokor tako ni več lastnik Vupika in je le še manjšinski lastnik Belja.

Standard & Poor's dodatno znižal Agrokorjevo boniteto

Bonitetna hiša Standard & Poor's je danes znižala oceno hrvaškega koncerna Agrokor za več stopenj – z B-/B na CC ob negativnih obetih. Kot so pojasnili, bo Agrokor skozi prestrukturiranje verjetno šel ob neugodnih bančnih pogojih, kar je po kriterijih Standard & Poor's enako stečaju.

Negativne obeti za dolgoročno in kratkoročno boniteto Agrokorja odražajo stališče S&P, da bo ocena Agrokorja lahko padla na oceno selektivnega stečaja, ko bodo jasni pogoji, ki izhajajo iz dogovora z upniki.

S&P v današnjem sporočilu spominja, da je Agrokor sklenil dogovor s skupino bank, ki bodo zamrznile obveznosti koncerna in priskrbele približno 300 milijonov evrov za kratkoročno likvidnost koncerna in pokritje obveznosti do dobaviteljev.

"Verjamemo, da bo ... sporazum verjetno predstavljal krčenje ekonomske vrednosti v primerjavi z originalnimi pogoji Agrokorjevega paketa posojil ter da bo po naši metodologiji neugoden," so še zapisali. Ocenili so, da bo za vzdrževanje likvidnosti potreben dodatni denar, ker Agrokor ni spoštoval rokov za plačila obveznosti do dobaviteljev.

Slovenija skrbno spremlja dogajanje v Agrokorju

Država skrbno spremlja dogajanje v hrvaškem koncernu Agrokor, ki je lastnik Mercatorja, sta zagotovila gospodarski in kmetijski minister Zdravko Počivalšek in Dejan Židan. "Trenutno nam predstavniki slovenske prehranske industrije sporočajo, da je njihovo sodelovanje z Mercatorjem stabilno," je dodal Židan.

Enake informacije ima Počivalšek: "Po informacijah, ki jih imam, je poslovanje Mercatorja v tem trenutku stabilno. Pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja ga ščitijo sporazumi z bankami, ki onemogočajo poseg v denarni tok. Tudi sicer je družba izboljšala poslovanje in skrajšala plačilne roke."

Oba ministra sta zagotovila, da država razmere na Hrvaškem skrbno spremlja. Počivalšek je, kot so sporočili z ministrstva, dodal, da bodo naredili vse, da bo šel nadaljnji razvoj Mercatorja v pravi smeri. Židan pa je ob današnjem podpisu sporazuma z GSZ dejal, da so s predstavniki prehranske industrije dnevno v stiku.