Struktura hrvaškega gospodarstva v primerjavi z novimi članicami Evropske unije še ni povsem zadovoljiva, zato državo na poti v EU čaka še veliko izzivov, ugotavljajo hrvaški ekonomski analitiki. Ob tem pa se strinjajo, da so bili v letu 2005 makroekonomski kazalci večinoma zadovoljivi.
Velik proračunski primanjkljaj in zadolženost
Med slabimi platmi hrvaškega gospodarstva v letošnjem letu analitiki opozarjajo predvsem na največji proračunski primanjkljaj med tranzicijskimi državami, rekodno raven zadolženosti, stagnirajoč izvoz, in sicer na manj zahtevne trge, ter nezadovoljivo število malih in srednjih podjetij.
Zaradi premajhnih inovacijskih zmogljivosti hrvaško gospodarstvo po mnenju nekaterih analitikov ni uspelo prodreti na svetovni trg. Če se konkurenčnost hrvaškega gospodarstva v bodoče ne bo povečala, bi lahko hrvaška podjetja z vstopom na skupni evropski trg doživela konkurenčni šok, opozarjajo.
Ekonomski inštitut v Zagrebu (EIZ) ocenjuje, da bi Hrvaška letos lahko zabeležila 3,6-odstotno rast obsega bruto domačega proizvoda (BDP). Ob nadaljevanju pozitivnih gospodarskih trendov pa bi obseg BDP v letu 2006 lahko narasel na 3,9 odstotka.
Gospodarska rast nekoliko večja od štirih odstotkov
Hrvaška centralna banka v svojem zadnjem poročilu predvideva, da bo gospodarska rast letos nekoliko večja od štirih odsotkov, pričakuje pa tudi bolj skromno inflacijo. Ta naj bi po ocenah analitikov centralne banke po letošnjih 3,7 odstotka v prihodnjem letu padla na manj kot tri odstotke.
Bolj spodbudno gospodarsko rast v prihodnjem letu na Hrvaškem pričakujejo na osnovi izboljšanja investicijske klime po začetku pogovorov za članstvo države v EU. Hrvaško gospodarstvo se je namreč v začetku oktobra močno odzvalo na začetek pogovorov z unijo.
Več tujih investicij
Večji priliv tujih neposrednih investicij, relativno močna zasebna potrošnja (rast zasebne potrošnje letos znaša 3,8 odstotka) in postopno povečevanje domačih investicij naj bi bili ključni elementi gospodarske rasti v letu 2006. Ob tem se ocenjuje, da bo Hrvaška leto 2005 končala s 5,1-odstotno rastjo izvoza in 4,1-odstotno rastjo uvoza.
Privatizacija
Kot ocenjuje hrvaška vlada, naj bi se v letu 2006 del prihodkov poleg običajnih prihodkov od turizma (ta sektor je po nekaterih ocenah letos prispeval 7,5 milijarde evrov) v državni proračun natekel tudi iz naslova privatizacije. Na Hrvaškem je 734 podjetij, v katerih ima država lastništvo in so primerna za prodajo.
Po avtocesti do Splita
Sicer pa je Hrvaška v letu 2005 izpeljala največji gradbeni zalogaj - v promet je predala avtocesto od Zagreba do Splita. Skupna vrednost investicije je znašala 17 milijard kun.
