IEDC Predsedniški forum razkril: prihodnost je negotova, a priložnosti so velike

Forum je otvoril prof. Mislav Ante Omazić, predsednik Upravnega odbora IEDC – Poslovne šole Bled. V nagovoru je poudaril: "Že skoraj štirideset let je IEDC zavezana razvoju voditeljev, ki znajo ne le obvladovati spremembe, temveč tudi razumeti njihove vzroke, predvideti posledice in oblikovati odgovorne rešitve. Prihodnosti na kratki rok pogosto precenjujemo, na dolgi rok pa podcenjujemo. To kaže, kako zahtevno je napovedovati prihodnost, medtem ko je pripravljenost nanjo nujna."

Daria Krivonos, izvršna direktorica Copenhagen Institute for Futures Studies, je opozorila, da podatkov o prihodnosti ni, zato se morajo organizacije namerno premakniti od vprašanja "Kaj zdaj?" k "Kaj če?". Vodstva morajo ustvariti prostor za domišljijo, premislek in scenarije, ki jih sicer prezremo.

Kot največje tveganje za Evropo je izpostavila kombinacijo počasne gospodarske rasti, demografskega staranja, izgube konkurenčnosti in geopolitičnih pritiskov – "evropski trikotnik žalosti". Spomnila je, da je težišče tehnološkega razvoja danes že prešlo na Kitajsko. Ključna naloga voditeljev je po njenem razumevanje lastnih kognitivnih pristranskosti in sposobnost postavljanja pravih vprašanj: "Prihodnost je pomembna, a nikoli dovolj nujna, zato jo podjetja prepogosto zanemarijo. Če želimo ostati konkurenčni, moramo izzvati predpostavke in razširiti svojo domišljijo."

Dr. Dominique Turcq, ustanovitelj in predsednik Boostzone Institute, je poudaril, da bodo prihodnost poslovanja oblikovale tri velike sile: hitro staranje prebivalstva, tehnološke revolucije in naraščajoča pričakovanja družbe do podjetij. Mladi v hitro rastočih državah, zlasti v Indiji, bodo postali nova globalna gonilna sila, medtem ko bo napredek v umetni inteligenci, biotehnologiji in znanosti korenito preoblikoval organizacije. Poudaril je potrebo po spremembi tradicionalnih modelov upravljanja: "Ne moremo več meriti uspeha le skozi donosnost za delničarje, nova realnost zahteva širšo odgovornost."

Ob tem je izpostavil oblikovanje etičnih odborov ter krepitev kompetenc voditeljev na področju strategije, komunikacije in upravljanja ljudi.

Na okrogli mizi so voditelji izpostavili, da Evropa nujno potrebuje novo miselnost, več vlaganja v mlade in večjo delovno dinamiko. Michela Cattaruzza Bellinello (Ocean Team, Italija) je poudarila, da evropska konkurenčnost temelji na znanju, učenju in odgovornosti, ter dodala, da moramo mladim ponovno privzgojiti vrednost trdega dela. Razpravo je nadgradil dr. Wolfgang Litzlbauer (Umdasch Group, Avstrija), ki je opozoril, da bo Evropi vse težje konkurirati Aziji, kjer so daljši delovni tedni norma in kjer delavci izkazujejo bistveno drugačen odnos do dela in angažiranosti.

Na področju energetike je Gordan Kolak (KONČAR, Hrvaška) izpostavil, da je energetski prehod že realnost, zato morajo podjetja pospešiti premik iz logike nafte in plina v elektrificirano prihodnost. Blaž Brodnjak (NLB, Slovenija) je dodal, da bodo odpornost – osebna, ekipna in institucionalna – ter stabilnost, ki jo zagotavlja Evropska unija, ključni dejavniki za zanesljivo poslovno okolje v prihodnjih letih. Aymeric Royere (Novartis, Slovenija) je poudaril, da bo za dolgoročno uspešnost podjetij odločilna jasna strateška osredotočenost ter uravnotežen razvoj organizacijske kulture, regulativne odpornosti in diverzifikacije.

Forum je sklenila prof. Danica Purg, dekanja IEDC – Poslovne šole Bled, ki je poudarila, da so bile današnje razprave pomemben korak v nadaljevanju ključne debate o konkurenčnosti Evrope. "Lani smo si drznili vprašati: Competitive Europe – Paradise Lost or a New Drive?' Letos smo raziskovali, kako lahko ta novi zagon' voditeljem pomaga najti smer v vse bolj nepredvidljivem svetu." Dodala je, da iskanje te smeri zahteva več kot strategije: "Najti jo je mogoče le z razmislekom, modrostjo ter učenjem iz naše zgodovine in človečnosti."