IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno.
Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno.
Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna.
Kljub boljši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka).
Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP.
Misija IMF je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja.
IMF svetu letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast
Svetovno gospodarstvo po oceni IMF kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo.
Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno.
Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.
V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami.
Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig.
Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov.
Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.