Višje cene hrane in energije: dolgotrajno poslabšanje dostopnosti nujnih dobrin

Svetovne cene številnih surovih ostajajo visoke že več let. K temu so najprej prispevale motnje v dobavnih verigah med pandemijo covida-19, nato pa še vojni v Ukrajini in Iranu. Vojna v Ukrajini je ohromila dobavne verige za številne prehrambne izdelke in energente, medtem ko je vojna na Bližnjem vzhodu povzročila skok cen energije in umetnih gnojil.

"Ugotavljamo, da cene nujnih dobrin v primerjavi z drugimi izdelki rastejo še več kot leto dni po začetku obdobja rasti in potem ostajajo trajno povišane," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali pri IMF v blogu, ki spremlja njihovo najnovejše poročilo.

Pri skladu so poudarili, da se ljudje tako posledično ne soočajo le z začasnim skokom stroškov hrane in energije, temveč s trajnim poslabšanjem dostopnosti do nujnih dobrin v primerjavi z drugimi izdelki.

Gospodinjstva po vsem svetu se zaradi geopolitičnih napetosti in nepredvidenih dogodkov soočajo z naraščajočimi življenjskimi stroški, pri čemer pa plače le stežka sledijo vztrajnim pritiskom na cene.

Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela konec februarja, je spodbudila svetovno inflacijo, zaradi česar je IMF zvišal napoved svetovne inflacije za letos na 4,7 odstotka, potem ko je bila ta lani pri 4,1 odstotka.

IMF bo prihodnji teden objavil najnovejšo gospodarsko napoved, ki bo vključevala nove podatke o svetovni gospodarski rasti in napovedi inflacije. Današnje poročilo je del te objave in v ospredje postavlja spoznanja, pridobljena v času kriz zadnjih petih let. Ob tem je IMF opozoril, da posledice tako imenovanih šokov na strani ponudbe segajo precej dlje od "nekaj mesečne povišane inflacije".

Centralne banke po vsem svetu so zaradi prizadevanj po zajezitvi inflacije začele zviševati obrestne mere. Zvišanje ključne obrestne mere sicer lahko pomaga v boju proti višjim cenam, vendar hkrati upočasni gospodarsko aktivnost. V poročilu je tako napisano, da so vztrajni inflacijski pritiski grožnja makroekonomski stabilnosti mnogih držav.

Inflacija ostaja povišana še dolgo po začetnem porastu cen hrane in energije, kar močno občutijo delavske družine, za katere poraba za nujne potrebščine predstavlja večji delež njihove mesečne porabe.

IMF je zato države pozval, naj se v boju proti takim krizam izogibajo široko zastavljenim subvencijam in naj se namesto tega poslužujejo ciljno usmerjenih in začasnih pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo.