IMF Sloveniji letos po novem napoveduje 1,4-odstotno rast

Mednarodni denarni sklad (IMF) Sloveniji po novem za letos napoveduje 1,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), enako gospodarsko rast pa pričakuje tudi prihodnje leto. S tem je sklad občutno popravil svoje napovedi. Aprila je Sloveniji za letos napovedoval še 0,3-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti.

Za prihodnje leto je IMF Sloveniji aprila napovedoval 0,9-odstotno rast. Že aprilska napoved pa je bila precej boljša od predhodne. Še januarja je tako pričakoval še 1,1-odstotno krčenje BDP v letošnjem letu.

IMF bo podrobnejšo oceno gospodarskih razmer in obetov v državi predstavil v okviru obiska misije v Sloveniji, ki naj bi se zgodil kmalu.

Iz novih napovedi za Slovenijo je sicer razbrati, da IMF letos pričakuje vsega 0,5-odstotno inflacijo, prihodnje leto pa naj bi se ta okrepila na en odstotek. Stopnja brezposelnosti naj bi se medtem letos ustavila pri 9,9 odstotka, prihodnje leto pa upadla na 9,5 odstotka.

Vodja divizije za pripravo poročila o obetih za svetovno gospodarstvo pri IMF Thomas Helbling je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Washingtonu dejal, da je k zvišanju ocene za Slovenijo prispevalo izboljšanje razmer v zunanjem okolju, predvsem v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije.

Poslabšal napoved rasti za svetovno gospodarstvo

IMF je napoved izdal v sklopu najnovejšega poročila o obetih za svetovno gospodarstvo, ki ga je objavil v sklopu dogodkov ob jesenskem zasedanju sklada in Svetovne banke.

Letos naj bi rast svetovnega gospodarstva znašala 3,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke slabše od julijske napovedi, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 3,8 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj, kot so napovedali julija. Za 3,3 odstotka se je svetovni BDP okrepil tudi lani.

Čeprav je vzdušje na finančnih trgih optimistično, cene delnic so višje, zadolževanje pa je ugodnejše, se investicije niso okrepile. Še posebej zadržane so v razvitih državah, ugotavlja IMF.

Povečale so se tudi geopolitične napetosti. Njihovi makroekonomski učinki so zaenkrat večinoma sicer omejeni na regije, v katerih prihaja do napetosti, vendar po mnenju IMF obstaja tveganje, da bi imelo to tudi širše posledice.

V ospredju težave, s katerimi so se države spopadale že pred krizo

V ospredje znova prihajajo tudi nekateri srednjeročni problemi, s katerimi so se države spopadale že pred krizo, npr. vpliv staranja prebivalstva na trg dela in šibka rast produktivnosti. Ti problemi zmanjšujejo potencial za rast, zato se je treba z njimi soočiti, pozivajo v IMF.

Razvite države naj bi letos beležile 1,8-odstotno gospodarsko rast, kar je enako julijski napovedi, prihodnje leto pa naj bi se njihov bruto domači proizvod (BDP) okrepil za 2,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke slabše od prejšnje napovedi.

Med njimi najbolje kaže Veliki Britaniji, ki ji IMF za letos napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,7-odstotno. Gospodarska rast ZDA naj bi letos znašala 2,2 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka.

Najbolje kaže Nemčiji

Območju evra IMF za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 1,3 odstotka. Med največjimi članicami najbolje kaže Nemčiji, gospodarsko najmočnejši evropski državi, in Španiji, ki po izstopu iz reševalnega paketa za banke počasi, a vztrajno okreva.

Berlinu se tako letos in prihodnje leto obeta 1,4- oziroma 1,5-odstotna gospodarska rast, Madridu pa 1,3- oziroma 1,7-odstotna.

Hitro rastočim državam in državam v razvoju IMF za letos napoveduje 4,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot so napovedali julija, za prihodnje leto pa petodstotno, kar je 0,2 odstotne točke slabše od julijske napovedi.

Rusija, ki čuti posledice krize v Ukrajini, naj bi letos beležila 0,2-odstotno gospodarsko rast, kar je enako julijski napovedi, je pa IMF precej poslabšal napoved za prihodnje leto, ko naj bi se ruski BDP okrepil za 0,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke slabše od julijske napovedi.

Kitajski BDP naj bi se letos okrepil za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 7,1 odstotka, medtem ko naj bi se indijski letos zvišal za 5,6 odstotka, leta 2015 pa za 6,4 odstotka. Napovedi za Brazilijo so skromne - letos se ji obeta 0,3-odstotna rast, prihodnje leto pa 1,4-odstotna.

Lani so razvite države beležile 1,4-odstotno rast BDP, hitro rastoče države in države v razvoju pa 4,7-odstotno.

Razočarani nad hitrostjo okrevanja globalnega gospodarstva

V IMF so sicer razočarani nad hitrostjo okrevanja globalnega gospodarstva v zadnjih letih, ker je bila rast v prvi polovici letošnjega leta slabša od pričakovanj in ker so večja tudi tveganja za poslabšanje razmer, pa opozarjajo, da bi se lahko napovedi znova izkazale za preveč optimistične.

Države zato pozivajo k spodbujanju rasti. V razvitih državah bo po njihovem mnenju še naprej potrebna podpora monetarne politike, medtem ko bo moralo biti fiskalno prilagajanje po hitrosti in strukturi takšno, da bo podpiralo okrevanje in dolgoročno rast.

V veliko razvitih državah lahko na kratki rok povpraševanje, na srednji rok pa tudi gospodarsko rast, po mnenju IMF spodbudimo s krepitvijo investicij v javne infrastrukturne projekte. Za večjo vzdržnost gospodarske rasti tako v razvitih kot hitro rastočih državah pa so nujne strukturne reforme, opozarjajo.

Oktobrsko poročilo o obetih za svetovno gospodarstvo se za razliko od aprilskega, v katerem je mogoče najti gospodarske napovedi za vse članice, nanaša le na največje in najpomembnejše države.