IMF: 'Povečuje se tveganje za recesijo'

Leta 2023 bo gospodarsko nazadovala tretjina držav na svetu, ZDA, EU in Kitajska pa bodo beležile upočasnjeno rast. ZDA lahko letos pričakuje 1,6-odstotno rast in prihodnje leto le enoodstotno, območje evra letos 3,1- in prihodnje leto 0,5-odstotno, Kitajska pa le 3,2- oziroma 4,4-odstotno.

Pri tem sklad za Nemčijo in Italijo, največje in tretje največje gospodarstvo evrskega območja, za prihodnje leto napoveduje zdrs v recesijo in krčenje BDP. Nemški BDP naj bi se tako po letošnji skromni 1,5-odstotni rasti leta 2023 skrčil za 0,3 odstotka, italijanski pa naj bi po 3,2-odstotni krepitvi v tem letu naslednje leto nazadoval za 0,2 odstotka. Obe napovedi sta bistveno slabši od spomladanskih in tudi precej slabši od vmesne julijske napovedi.

Krčenju BDP naj bi se medtem izognili Francija in Združeno kraljestvo. Prva naj bi po 2,5-odstotni rasti v tem letu zabeležila 0,7-odstoten dvig BDP v 2023, na Otoku pa naj bi 3,6-odstotni sledila 0,3-odstotna rast BDP. V IMF so sicer v zadnjih dneh večkrat opozorili, da bodo zaradi visoke inflacije ljudje tudi skromno gospodarsko rast v 2023 občutili kot recesijo.

Rusiji IMF za letos napoveduje 3,4-odstotno krčenje BDP, v letu 2023 pa 2,3-odstotno. Ukrajini za letos napoveduje 35-odstotni padec gospodarske dejavnosti, za leto 2023 pa napovedi zaradi številnih tveganj ni pripravil.

Vlogo motorja gospodarske rasti ohranja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,9-odstotno rast, v letu 2023 pa 6,1-odstotno.

Pri Kitajski je problem zapiranje gospodarstva v agresivni politiki proti pandemiji covida-19, slabšajo pa se tudi razmere v nepremičninskem sektorju.

Poseben problem za svet je močan in trden dolar, kar je posledica zviševanja obrestnih mer v ZDA. Državam, kjer se je pandemija umirila, IMF predlaga obnovitev rezerv za boj proti prihodnjim krizam, pripravo na hudo zimo zaradi ravnanj Rusije, spodbujanje ponudbe bolj kot povpraševanja, države pa naj pozabijo na nadzor nad cenami, ker naj skupaj s subvencijami in prepovedmi uvoza to dokazano ne bi delovalo. Države naj le zaščitijo najbolj ranljivo prebivalstvo z začasnimi socialnimi transferji.

Predsednik Svetovne banke David Malpass je na zasedanju izpostavil zadnjo rast vrednosti dolarja in dejal, da to povzroča težave državam v razvoju, kjer narašča breme dolgov. Rast pa se upočasnjuje tudi v razvitih državah Evrope. Naraščanje obrestnih mer po njegovih besedah povzroča dodatno breme državam v razvoju, inflacija pa ostaja problem za vse, tako za razvite kot tudi za nerazvite.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada(IMF) Kristalina Georgieva  je kot poseben problem za države v območju evra izpostavila naraščanje cen energije, ukrepi Kitajske proti pandemiji covida-19 pa predstavljajo problem za globalne oskrbovalne verige. ZDA se medtem spopadajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti tudi zaradi višanja obrestnih mer v boju proti inflaciji, trg delovne sile pa ostaja trden, je dejala.

Georgieva je že prejšnji teden napovedala, da bo IMF ponovno znižal obete za svetovno gospodarsko rast. Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih bo objavljeno danes. Kot težave za svetovno ekonomijo je izpostavila nadaljevanje pandemije, inflacijo, rusko invazijo na Ukrajino in med drugim tudi podnebne spremembe. Prav tako je pozvala k usklajenemu delovanju pri stabilizaciji svetovnega gospodarstva z odgovorom na najbolj pereče izzive, vključno z inflacijo, ki povečujejo grožnjo svetovne recesije. Napovedala je, da bo sklad v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih spet znižal napoved svetovne gospodarske rasti.

Ob poslabšanih globalnih obetih se povečuje tveganje za recesijo, je ocenila Georgieva. "Četudi bo rast pozitivna, se bo zaradi rasti cen, ki je hitrejša od rasti dohodkov, občutila kot recesija," je pojasnila in spomnila, da je svet v zadnjih manj kot treh letih doživljal šok za šokom. "Inflacija je dolgotrajna, zato je ukrepanje, preden se visoke cene utrdijo, ključen izziv za oblikovalce politik," je še dejala.

IMF najnovejše napovedi objavlja v okviru rednega letnega zasedanja, ki se je začelo v ponedeljek, udeležuje pa se ga tudi slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Klemna Boštjančiča in guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta. Osrednji del zasedanja bo v petek, ko se bosta sešla mednarodni denarni in finančni odbor IMF ter skupni razvojni odbor IMF in Svetovne banke.