IMF še malenkost poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

IMF je Sloveniji novembra lani ob koncu redne letne misije v državi za letos napovedal 2,2-odstotno gospodarsko rast, za leto 2027 pa 2,3-odstotno.

Novembrska napoved za letos je bila za 0,1 odstotne točke nižja od oktobrske ob objavi zadnjega celovitega poročila o svetovnih gospodarskih obetih, že oktobra pa je bila za 0,1 odstotne točke nižja od napovedi iz lanskega aprila.

Zdaj je torej to napoved še nekoliko znižal, navzdol je popravil tudi predhodno napoved za leto 2027. Popravek ni presenečenje in sledi podobnemu koraku za celotno svetovno gospodarstvo in precejšen del članic IMF. S tem je napoved IMF tudi približno na ravni spomladanske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je za obe leti pri 2,0 odstotka.

Je pa sklad, kot je bilo zaradi z vojno povezanega skoka cen energentov, predvsem goriv, tudi napovedano, precej navzgor popravil oceno slovenske inflacije.

Namesto 2,2-odstotne povprečne inflacije v tem letu IMF po novem Sloveniji na ravni letnega povprečja napoveduje 2,9-odstotno rast cen. Za prihodnje leto je medtem ostal pri napovedi 2,1-odstotne inflacije, v nadaljevanju obdobja do leta 2030 pa je sklad novembra izrazil pričakovanje, da se bo slovenska inflacija ustalila okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja Evropske centralne banke.

Kljub malenkost slabši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocen glede trdnosti slovenskega trga dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos kot prihodnje leto pri 3,9 odstotka.

Bo pa zaradi višjih cen energentov in slabših gibanj v zunanjem okolju nekoliko nižji pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 3,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,8 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,6 in 3,3 odstotka BDP.

Mednarodni denarni sklad medtem svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa jo je ohranil pri 3,2 odstotka. Letošnjo napoved je tako sklad v primerjavi z januarsko znižal za 0,2 odstotne točke, napoved za prihodnje leto pa pustil nespremenjeno.

Medtem ko so v preteklem letu dejavnike, kot so trgovinski spori, med drugim izravnale naložbe, povezane s tehnologijo, in ugodni finančni pogoji na trgih, vključno s šibkejšim dolarjem, pa so se z izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu negativni dejavniki okrepili, je danes objavil IMF.

Zaradi velikih negotovosti je sklad tokrat pripravil "referenčno napoved", ki temelji na predpostavki, da bo imela vojna omejeno trajanje, intenzivnost in obseg. Upošteval je tudi oceno, da bodo motnje do sredine leta izginile. Glede na spremenljivost razmer pa je IMF poročilo dopolnil s scenariji, v katerih bi konflikt trajal dlje časa in bi se še razširil.

Inflacija bo letos 4,4-odstotna, prihodnje leto naj bi se znižala na 3,7 odstotka. Obe številki je sklad popravil nekoliko navzgor. Če ne bi bilo vojne, bi IMF napoved svetovne gospodarske rasti zvišal za 0,1 odstotne točke na 3,4 odstotka.

Razvitim gospodarstvom IMF za letos napoveduje 1,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,7 odstotno. Obe oceni je pustil nespremenjeni. Bruto domači proizvod (BDP) ZDA naj bi se letos okrepil za 2,3 odstotka in prihodnje leto za 2,1 odstotka. Letošnjo napoved je sklad največjemu svetovnemu gospodarstvu znižal za 0,1 odstotne točke, za prihodnje leto pa jo je za toliko izboljšal.

Območje z evrom naj bi letos beležilo 1,1-odstotno rast, prihodnje leto naj bi se okrepila na 1,2 odstotka. Obe oceni je IMF znižal za 0,2 odstotne točke. Znotraj območja z evrom je IMF najbolj, za 0,3 odstotne točke, znižal napoved Nemčiji. Letos naj bi se največje evropsko gospodarstvo okrepilo za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa za 1,2 odstotka.

Po neugodnem scenariju z večjim in vztrajnejšim zviševanjem cen energije bi se medtem svetovna rast letos še dodatno upočasnila na 2,5 odstotka, inflacija pa bi dosegla 5,4 odstotka, so dodali pri IMF.

V hujšem scenariju, v katerem bi bila energetska infrastruktura v konfliktni regiji bolj poškodovana, bi bil vpliv še večji: svetovna rast bi se letos zmanjšala na le približno dva odstotka, medtem ko bi bila skupna inflacija do leta 2027 nekaj nad šest odstotki.

Vpliv na nastajajoče tržišča in države v razvoju bi bil skoraj dvakrat večji kot na razvita gospodarstva, ob tem opozarja IMF.

Geopolitične napetosti bi se lahko še bolj poslabšale, kot so se že - in bi razmere spremenile v največjo energetsko krizo v sodobnem času - ali pa bi lahko izbruhnile domače politične napetosti. Politični stresni dejavniki se lahko prepletejo s premiki v trgovini in drugih mednarodnih politikah.