Kot kaže ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih, danes objavljena v sklopu spomladanskega srečanja IMF in Svetovne banke, bo gospodarska rast Slovenije letos v skladu z januarskimi ocenami, ki so jih v okviru rednih letnih posvetovanj podali predstavniki misije IMF v Sloveniji. Bo pa letošnja rast za 0,2 odstotne točke nižja od napovedi, ki jo je sklad objavil lani oktobra.

Gibanje inflacije prav tako ostaja v skladu z januarskimi pričakovanji IMF. Letos se bo znižala na 2,7 odstotka, prihodnje leto upadla na dva odstotka. IMF je sicer lansko jesen pričakoval, da bo rast cen življenjskih potrebščin letos precej višja, namreč 4,2-odstotna.

IMF v danes objavljenem poročilu navaja, da bo presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki ga je lansko jesen za letos ocenil na 3,8 odstotka, po sedanji napovedi znašal 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2025 naj bi se še znižal na 2,1 odstotka BDP.

Razmere na slovenskem trgu dela ostajajo pozitivne in stabilne. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi letos znašala 3,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke boljše od prejšnje ocene IMF. Prihodnje leto naj bi dosegla 3,8 odstotka, kar je v skladu z jesensko oceno.

Januarja je vodja misije IMF v Sloveniji Donal McGettigan ocenil, da slovenski finančni sistem ostaja odporen na povečane izzive, a da država potrebuje strukturne reforme, med drugim pri pokojninskem in zdravstvenem sistemu, davkih in plačah v javnem sektorju. Lanske ujme so znova izpostavile tudi pomen boja proti podnebnim spremembam in prilagajanja na njihove posledice, je opozoril.

IMF za letos in prihodnje leto napoveduje 3,2-odstotno rast svetovnega gospodarstva

Kot piše v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem danes v času spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Washingtonu, je bila gospodarska aktivnost ob ukrepih za nižanje inflacije v letih 2022 in 2023 presenetljivo odporna. Napovedi stagflacije ali recesije se tako niso uresničile.

Trdna rast zaposlovanja in dohodkov je bila večja od pričakovane, višja je bila tudi državna in potrošniška poraba. Rast je deloma tudi posledica tega, da so prebivalci predvsem v razvitih državah trošili prihranke iz časa pandemije covida-19. Napoved kljub malenkostnemu zvišanju ostaja pod zgodovinskim povprečjem, ki je na ravni 3,8 odstotka.

IMF za letos in prihodnje leto pričakuje nadaljevanje negativnih vplivov na gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) zaradi visokih obrestnih mer, ukinjanja stimulativnih ukrepov, povezanih s pandemijo, in vztrajno nizke ravni produktivnosti. Tveganje predstavljajo vojna v Ukrajini, vojna v Gazi in trdovratno visoka inflacija.

Poročilo izpostavlja, da hitre vrnitve k rasti ne bo brez učinkovitega odgovora na težave nepremičninskega sektorja na Kitajskem, ki vpliva na njene trgovinske partnerice. Opozarja tudi na nevarnost geopolitične fragmentacije in postavljanja novih trgovinskih ovir. Zato poziva k sodelovanju, sicer ne bo mogoče sprejemati ustreznih ukrepov, denimo ukrepov proti podnebnim spremembam.

V poročilu ZDA za letos napovedujejo 2,7-gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke več od januarske napovedi. V prihodnjem letu naj bi se ta upočasnila na 1,9 odstotka. Na Japonskem naj bi rast BDP letos dosegla 0,9 odstotka in prihodnje leto en odstotek, v Veliki Britaniji pa 0,5 odstotka in leta 2025 1,5 odstotka.

Za območje z evrom je IMF napovedi popravil malenkost navzdol. Vseeno pa naj bi rast v teh gospodarstvih prispevala k rasti svetovnega gospodarstva, saj se razmere za rast v evrskih državah izboljšujejo. Letos naj bi se rast z lanskih 0,4 odstotka pospešila na 0,8 odstotka, v letu 2025 pa dosegla 1,5 odstotka.

Nemčija bo po lanskem upadu BDP v višini 0,3 odstotka letos po napovedih zabeležila 0,2-odstotno rast, ta naj bi prihodnje leto zrasla na 1,3 odstotka. Oboje je manj, kot je IMF državi napovedoval januarja. Znižal je tudi napoved rasti za Francijo, ta naj bi dosegla 0,7 oz. 1,4 odstotka. Medtem naj bi rast v Italiji obe leti znašala 0,7 odstotka.

IMF rastočim trgom in državam v razvoju za letos napoveduje 4,2-odstotno rast BDP, prav tolikšno tudi v letu 2025. Kitajsko gospodarstvo naj bi se po lanski 5,2-odstotni rasti letos okrepilo za 4,6 odstotka, v letu 2025 pa naj bi rast upadla na 4,1 odstotka. IMF je za to državo napoved rasti ohranil pri januarski oceni.

IMF Indiji, ki je lani zabeležila 7,8-odstotno rast, prav tako napoveduje ohlajanje rasti. Za letos ji napoveduje 6,8-odstotno rast in 6,5-odstotno za leto 2025. Braziliji za letos napoveduje 2,2-odstotno rast, Mehiki pa 2,4-odstotno. Rusija bi naj kljub vojni letos dosegla 3,2-odstotno rast, leta 2025 pa 1,8-odstotno, kar je precej bolje od januarske napovedi.

Napoved inflacije je IMF za obe leti zvišal za 0,1 odstotne točke. Po lanski 6,8-odstotni inflaciji napovedi gibanja letošnje inflacije na svetovni ravni znaša 5,9 odstotka, v letu 2025 pa naj bi se ta znižala na 4,5 odstotka. Razvite države se bodo hitreje približevale ciljni inflaciji in dvoodstotno dosegle prihodnje leto. Medtem bo inflacija v ostalih delih sveta v povprečju ostala precej višja, pri 8,3 odstotka letos in pri 6,2 odstotka prihodnje leto.