IMF svetovnemu gospodarstvu napoveduje šestodstotno rast

Mednarodni denarni sklad (IMF) gospodarstvu ZDA za letos napoveduje 6,4-odstotno rast, EU 4,4-odstotno rast, Kitajski 8,4-odstotno rast in Indiji kar 12,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).

Svetovno gospodarstvo je lani zaradi pandemije covida-19 nazadovalo za 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa mu IMF napoveduje 4,4-odstotno rast. IMF je januarsko napoved za svetovno gospodarsko rast v letu 2022 sedaj izboljšal za 0,2 odstotne točke.

Gospodarstvo ZDA je lani nazadovalo za 3,5-odstotka, v letu 2021 pa se obeta prav tolikšna rast. IMF je januarske podatke popravil navzgor za 1,3 odstotka za letos in za eno odstotno točko za prihodnje leto.

EU je lani beležila 6,6-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa se ji napoveduje 3,8-odstotna rast. Od januarja je napoved izboljšana za po 0,2 odstotne točke za letos in za prihodnje leto. Nemčiji IMF za letos napoveduje 3,6-odstotno, leta 2022 pa 3,4-odstotno rast.

Za Kitajsko je IMF za letos napoved izboljšal za 0,3 odstotne točke na 8,4-odstotno rast, v prihodnjem letu pa je napoved ostala enaka kot januarja, in sicer mednarodni sklad pričakuje 5,6-odstotno rast. Občutna gospodarska rast Indije se bo z 12,5 odstotka letos v prihodnjem letu upočasnila na še vedno hitro 6,9-odstotno rast, Japonski pa IMF letos napoveduje 3,3-odstotno, v letu 2022 pa 2,5-odstotno rast.

Pandemija povzročila občutne ekonomske napetosti

IMF pravi, da je minulo leto pandemije povzročilo ekstremne ekonomske napetosti, s katerimi se globalna skupnost še vedno sooča. Obenem pa je vse bolj vidna pot iz zdravstvene in ekonomske krize zaradi razvoja cepiv in velikih fiskalnih ter monetarnih podpor, še posebej zadnjega stimulacijskega paketa ZDA.

Izzivi ostajajo, čeprav je IMF izboljšal obete. Prihaja do okrevanja različnih hitrosti znotraj držav, med državami in med regijami, nevarnost trajne škode zaradi pandemije pa ni odpravljena. Države v razvoju so izgubile povprečno 20 odstotkov svojega dohodka na prebivalca pred krizo, razvite države pa okrog 11 odstotkov. Dodatnih 95 milijonov ljudi je lani padlo v ekstremno revščino, število podhranjenih pa je naraslo za 80 milijonov.

Znotraj posameznih držav so najbolj prizadeti mlajši, nizko usposobljeni delavci in ženske. Pandemija je pospešila digitalizacijo in avtomatizacijo in številna delovna mesta se ne bodo nikoli vrnila. Svet je preprečil hujše posledice s skupaj 16.000 milijardami dolarjev fiskalne podpore. IMF ocenjuje, da bi bil položaj brez tega trikrat hujši.

Države bodo morale še naprej podpirati okrevanje gospodarstev, pri čemer se bodo soočale z višjo stopnjo dolga. Trenutna prioriteta mora biti zdravstvena kriza, monetarne politike pa morajo ostati ustrežljive, kjer to omogoča nizka inflacija. Ko bo krize konec, se morajo države osredotočiti na gradnjo odpornih, vključujočih in bolj zelenih gospodarstev. Države morajo sodelovati, da zagotovijo univerzalno cepljenje. Povečati je treba proizvodnjo cepiv, opustiti izvozne kontrole, v polnosti financirati mednarodno pobudo Covax, ki je namenjena pomoči revnejšim državam s ciljem pravične porazdelitve cepiv po svetu, in zagotoviti enakopravno razdelitev presežnih doz.

Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih je bilo izdano v okvirju spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke, pri čemer je IMF izdal tudi druga poročila med drugim o fiskalnem monitorju in svetovni finančni stabilnosti. IMF je že v ponedeljek podaljšal program plačevanja dolgov najrevnejših držav.

IMF za Slovenijo ostal pri napovedi 3,7-odstotne rasti

Mednarodni denarni sklad medtem napovedi za Slovenijo ni spreminjal. Državi za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 4,5-odstotno.

Nove številke za Slovenijo je ob koncu posvetovanj z deležniki sredi marca razkril vodja misije za Slovenijo pri IMF Bernardin Akitoby. Takrat je IMF nekoliko poslabšal napoved rasti slovenskega gospodarstva v tem letu. Namesto 5,2-odstotne krepitve bruto domačega proizvoda je napovedal 3,7-odstotno.

Slovensko gospodarstvo se bo po napovedih IMF na predkoronsko raven vrnilo šele, ko bo poteklo že kar nekaj leta 2022, je takrat dejal Akitoby. Ob tem je opozoril na tveganja, ki bi okrevanje lahko zavrla. Navedel je vnovičen razmah epidemije covida-19 zaradi novih različic virusa, zamude ali težave pri kampanji cepljenja in pretrese na mednarodnih finančnih trgih.