IMF znižal napoved rasti BDP Slovenije na 1,1 odstotka

IMF je tako sledil Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta v preteklih tednih napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo že popravili precej navzdol. Je pa najnovejša napoved IMF kljub popravku nekoliko višja od obeh omenjenih. Za prihodnje leto so si medtem domače in tuje ustanove precej soglasne in večinoma napovedujejo rast nekoliko pod 2,5 odstotka.

IMF je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih, objavljenem v sklopu letnega zasedanja sklada in Svetovne banke, predstavil tudi najnovejše napovedi glede inflacije.

Letos naj bi povprečna inflacija v Sloveniji dosegla 2,5 odstotka, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedoval aprila, a obenem predstavlja nekoliko povišano rast cen glede na dvoodstotni cilj Evropske centralne banke (ECB). Prihodnje leto naj bi bila inflacija v povprečju le malenkost nižja. Dosegla naj bi 2,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od aprilske ocene. Tudi ob koncu 2026 naj bi bila z 2,3 odstotka še vedno nad ciljem ECB.

Razmere na trgu dela bodo po pričakovanjih IMF ostale ugodne. Stopnja anketne brezposelnosti, ki je bila lani pri 3,7 odstotka, naj bi bila letos v državi 3,8-odstotna (prejšnja napoved je bila pri 3,9 odstotka). Za prihodnje leto napoved ostaja pri štirih odstotkih.

IMF v danes objavljenem poročilu navaja tudi podatke o saldu na tekočem računu plačilne bilance, ki je pomemben podatek v ekonomskih odnosih držav s tujino. Presežek, ki je lani znašal 4,5 odstotka BDP, bo po novi napovedi znašal 2,9 odstotka, in ne 3,6 odstotka, kot je znašala aprilska ocena. V letu 2026 naj bi ostal pri 2,9 odstotka BDP, medtem ko je sklad aprila pričakoval dvig na 3,3 odstotka BDP.

Rednega letnega zasedanja IMF in Svetovne banke, ki se je v Washingtonu začelo v ponedeljek, se sicer iz Slovenije udeležujeta finančni minister Klemen Boštjančič in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

V povezavi s svetovno gospodarsko rastjo je IMF še nekoliko zvišal napoved – po novem je ta pri 3,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od julijske vmesne napovedi in 0,4 odstotka več od aprilske ocene. Napoved za leto 2026 je ohranil pri 3,1 odstotka.

IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih, objavljenem v sklopu letnega zasedanja sklada in Svetovne banke, tako kot že julija ugotavlja, da je svetovno gospodarstvo za zdaj odporno na povečano negotovost, ki jo ustvarja predvsem trgovinska politika administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Je pa trenutna svetovna gospodarska dinamika – lani je globalna rast dosegla 3,3 odstotka – vseeno šibkejša kot pred pandemijo covida-19, ko je bila povprečna stopnja svetovne gospodarske rasti 3,7-odstotna. IMF za razvita gospodarstva v prihodnjih letih pričakuje počasnejšo rast. Ameriška gospodarska rast naj bi se z lanskih 2,8 odstotka letos upočasnila na 2,0 odstotka in v prihodnjem letu dosegla 2,1 odstotka.

V območju evra se še naprej pričakuje šibka rast. Po 0,9 odstotka v 2024 naj bi se letos ustavila pri 1,2 odstotka in v letu 2026 pri 1,1 odstotka. Pri tem naj bi Nemčija kot najmočnejše evropsko gospodarstvo po lanskem 0,5-odstotnem krčenju BDP letos zabeležila vsega 0,2-odstotno rast, tudi prihodnje leto pa bo z 0,9 odstotka daleč od bleščečega. V Franciji naj bi bila gospodarska rast 0,7- in 0,9-odstotna, v Italiji pa 0,5- in 0,8-odstotna. V obeh primerih bi šlo za nekoliko slabši rezultat od lanskega.

Združeno kraljestvo naj bi letos in prihodnje leto zabeležilo 1,3-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni le malenkost večjo dinamiko od lanske. Japonsko gospodarstvo naj bi po lanski stagnaciji letos raslo po 1,1-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 0,6-odstotni.

Za nastajajoče trge in razvijajoče se države IMF za letos napoveduje zmerno 4,2-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 4,0-odstotno. V Aziji naj bi se rast zmanjšala s 5,3 odstotka lani na 5,2 odstotka letos.

Za Kitajsko IMF po lanski 5,0-odstotni rasti letos pričakuje 4,8-odstotno krepitev BDP, v letu 2026 pa 4,2-odstotno. Motor rasti ostaja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,6-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 6,2-odstotno.

IMF Rusiji letos obeta 0,6-odstotno rast in v prihodnjem letu 1,0-odstotno, Ukrajini pa letos 2,0-odstotno in v prihodnjem letu 4,5-odstotno. Latinska Amerika naj bi letos ohranila stabilno rast v višini 2,4 odstotka.

Poročilo navaja, da ameriška trgovinska politika še naprej povečuje negotovost in ustvarja globalne napetosti, pa čeprav so efektivne uvozne carinske stopnje v ZDA z 10 do 20 odstotki nižje kot ob prvotni Trumpovi aprilski najavi "vzajemnih carin".

Znižanje globalne rasti zaradi ameriške protekcionistične in nacionalistične politike je sicer za zdaj skromno, vendar pa carine lahko povzročijo povečanje stroškov za potrošnike in trajno preusmeritev trgovine. "Negotovost v trgovinski politiki ostaja visoka, kar vpliva na cene, naložbe in potrošnjo," navaja poročilo.

Ob tem v IMF opozarjajo, da se zaradi preobrata v ameriški politiki do sveta dodatno zmanjšuje tudi razvojna pomoč. Ta se je že lani zmanjšala za devet odstotkov, podobno se obeta tudi letos, kar bo najbolj prizadelo revnejše države.

Napovedi zapleta tudi agresivna politika do priseljencev, ki v ZDA bivajo nezakonito, med izzivi pa so še strukturne težave Kitajske, vključno s težavami v nepremičninskem sektorju.

Države po svetu so tudi pod javnofinančnimi pritiski, kar lahko vodi do družbenih nemirov, centralne banke pa lahko izgubijo verodostojnost, če bodo popustile pod pritiski za sprostitev denarne politike. Močan pritisk na centralno banko Federal Reserve (Fed) v ZDA izvaja tudi Trump, kar je povsem v nasprotju z dosedanjo ameriško prakso.

Centralne banke naj bi sicer po pričakovanjih sprejele različne odločitve glede obrestnih mer, pri čemer naj bi Fed do konca leta ključno obrestno mero znižal na raven med 3,50 in 3,75 odstotka, v območju evra naj bi referenčna depozitna obrestna mera ostala pri dveh odstotkih, medtem ko naj bi se obrestne mere na Japonskem postopoma zviševale.

Analitiki IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih državam med drugim priporočajo ukrepe za odpravo negotovosti v trgovinski politiki, krepitev naložb v umetno inteligenco, izboljšanje učinkovitosti javne porabe in ohranjanje neodvisne denarne politike.

Pozivajo tudi k nujnim ukrepom za spodbujanje srednjeročne rasti, k strukturnim reformam, reformam na trgu dela v smeri olajšanja mobilnosti, v nasprotju s sedanjo politiko ZDA pa IMF poziva tudi k spodbujanju naložb v obnovljive vire energije.

Globalna inflacija naj bi se letos z lanskih 5,8 odstotka znižala na 4,2 odstotka in v prihodnjem letu na 3,7 odstotka, obseg svetovne trgovine pa naj bi po lanski 3,5-odstotni rasti v letih 2025-2026 rasel s povprečno stopnjo 2,9 odstotka, kar je manj od prejšnjih napovedi. Rast svetovne trgovine naj bi se pri tem bolj umirila v letu 2026.

Cene nafte naj bi letos v povprečju znašale 68,90 ameriških dolarjev za 159-litrski sod in bile za skoraj 13 odstotkov nižje kot lani. Prihodnje leto naj bi nazadovale še za 4,5 odstotka.