Inflacija julija enoodstotna, cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni povišale

Inflacija na letni ravni je julija letos presegla tisto iz lanskega julija, ko je bila 0,2-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila sedmi mesec letošnjega leta 1,1-odstotna, medtem ko so cene v enakem obdobju lani upadle za 0,4 odstotka.

K inflaciji na letni ravni so največ, 0,3 odstotne točke, prispevale višje cene prehrambnih izdelkov (dražje za 1,5 odstotka), po 0,2 odstotne točke pa dražji tobak (za 4,8 odstotka), oblačila in obutev (za 3,4 odstotka) ter podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,5 odstotka).

Letno rast cen so najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižale nižje cene rabljenih avtomobilov, ki so se pocenili za 8,9 odstotka.

Poletne razprodaje pa so potisnile mesečno inflacijo navzdol, v negativno območje. Največ, 1,1 odstotne točke, so k deflaciji prispevali cenejši obleka in obutev. Oblačila so se pocenila za 14 odstotkov, obutev za 12,5 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali cenejše sadje (cenejše za 4,1 odstotka) in naftni derivati - pogonska goriva so se pocenila za 1,1 odstotka, tekoča za 4,9 odstotka.

Na drugi strani so mesečno inflacijo višali dražji počitniški paketi, ki so se podražili za 11 odstotkov, in višje cene mesa, to se je podražilo za 2,1 odstotka, in tobaka, ki je bil dražji za 1,8 odstotka. Počitniški paketi so jo zvišali za 0,4 odsotne točke, medtem ko sta dražje meso in tobak prispevala vsak po 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila medtem v iztekajočem se mesecu 1,2-odstotna, povprečna povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,1-odstotna. Na mesečni ravni so cene upadle za 0,6 odstotka.

Storitve so se na letni ravni podražile za 1,8 odstotka, blago za 0,7 odstotka. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so bile v povprečju višje za 1,4 oz. 0,6 odstotka, medtem ko so bile cene trajnega blaga nižje za 1,7 odstotka.

Inflacija v območju evra julija stabilna pri 1,3 odstotka

Cene življenjskih potrebščin so se julija na letni ravni v območju evra v povprečju zvišale za 1,3 odstotka, inflacija pa je v primerjavi z junijem stagnirala. Največji vpliv na inflacijo so imele cene energije, ki so se na letni ravni dvignile za 2,2 odstotka, mesec pred tem pa za 1,9 odstotka, kažejo prvi podatki Eurostata.

Cene storitev so julija narasle za 1,5 odstotka (junija za 1,6 odstotka), hrane, alkohola in tobaka za 1,4 odstotka (enako kot junija) cene neenergetskih industrijskih dobrin pa za 0,5 odstotka (junija za 0,4 odstotka).

Z 1,3 odstotka se stopnja inflacije še vedno oddaljuje od srednjeročnega cilja Evropske centralne banke (ECB), ki je blizu, a nekaj pod dvema odstotkoma.

ECB gospodarsko rast ter inflacijo v območju evra v zadnjih letih spodbuja z zelo ohlapno denarno politiko - izredno nizkimi obrestnimi merami ter programom povečevanja količine denarja v obtoku.

Ko je februarja inflacija v evrskem območju dosegla dva odstotka, so se pojavili pozivi k premisleku o začetku izhodne strategije iz ekspanzivne denarne politike. Vendar pa se je od takrat inflacijska krivulja znova obrnila navzdol.