Kljub vladnemu protinflacijskemu programu je letna inflacija po včerajšnjih podatkih Statističnega urada RS (6,4 %) še za odstotno točko oddaljena od vladnega cilja (5,5%). Glede na to, da se je vlada z novo uredbo dodatno administrativno usedla na cene bencinov in, da hkrati sedi na nekaterih cenah storitev, je takšen rezultat rahlo razočaranje.
Meseca marca so inflacijo hranile predvsem cene oblek in obutve (+2,1%), hrane in brezalkoholnih pijač (+1,4%) ter nekaterih storitev, ki vztrajno lezejo navzgor (stanovanje +1,1%, izobraževanje +1,2%).
Glede na sezonska gibanja lahko vlada upa, da bodo prihodnji meseci bolj ugodni predvsem na področju hrane, za doseganje vladnega cilja pa bo v veliki meri pomembna dinamika cen v aprilu, kjer smo bili lani aprila priča številnih podražitvam in je rast cen dosegla kar 1,4 % na mesečni ravni. Z neko »normalno« aprilsko inflacijo (okoli 0,5%), bi se letna inflacija na letni ravni lahko spustila pod šest odstotkov. Če bo hkrati Banka Slovenije prisluhnila željam direktorja vladnega Urada za makroekonomske analize in upočasnila drsenje tolarja je takšen rezultat dosegljiv. Hkrati bodo cene bencina zaradi nove (začasne) vladne uredbe ostale enake ves april, tako, da naftnega pritiska na cene aprila vsaj formalno ne bo. Kaj bo sledilo zatem je odvisno od dinamike »osvobajanja« Iraka.
Poleg inflacije pa lahko vlado vedno bolj skrbi dejstvo, da industrijska proizvodnja stopica na mestu, razpoloženje na naših glavnih evropskih trgih pa že meji na depresijo (v Nemčiji je gospodarska rast praktično nič). Do sedaj je Slovenija rast uspešno reševala z agresivnim nastopom na vzhodnih trgih in uspešnim iskanjem tržnih niš v pešajoči zahodni Evropi, vendar takšno stanje verjetno dolgoročno ni vzdržno. Od razvoja dogodkov v naslednjih dveh mesecih (odstopanja dejanskih podatkov o inflaciji, gospodarski rasti od vladnih ocen) pa bo odvisno ali bodo luči na ministrstvu za finance in v vladni palači spet gorele pozno v poletne noči.
