K aprilski letni stopnji inflacije je najbolj prispevala dražja energija (+0,96 odstotne točke), sledile so podražitve storitev (+0,37 odstotne točke), hrane, alkohola in tobaka (+0,16 odstotne točke) ter neenergetskih industrijskih dobrin (+0,12 odstotne točke), je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Grčija in Portugalska sta beležili 1,1- in 0,1-odstotno deflacijo, Malta 0,1-odstotno inflacijo. Najvišjo rast cen so imele Madžarska (+5,2 odstotka), Poljska (+5,1 odstotka) in Luksemburg (+3,3 odstotka). V primerjavi z marcem je letna stopnja inflacije upadla v treh članicah, ostala stabilna v eni in se zvišala v 23 članicah.
V Sloveniji je aprila letna stopnja inflacije znašala 2,2 odstotka, mesečna stopnja pa 0,8 odstotka.
Velika Britanija aprila z najvišjo inflacijo od začetka pandemije
Cene življenjskih potrebščin v Veliki Britaniji so se aprila po podatkih tamkajšnjega statističnega urada zvišale za 1,5 odstotka, kar je najvišja rast po marcu 2020 oz. od začetka pandemije covida-19. V času, ko se gospodarstva znova odpirajo, se krepi globalna zaskrbljenost pred inflacijskimi pritiski na okrevanje gospodarstev.
Aprilsko inflacijo, ki je sledila 0,7-odstotni v marcu, so poganjale višje cene oblačil in obutve ter energije. Podražitve oblačil in obutve so sledile po več mesecih nižanja cen v času, ko so bile trgovine z blagom zaradi ukrepov za zajezitev posledic širjenja koronavirusa zaprte.
Cene energije pa so se zvišale na račun nedavnega zvišanja tarif za električno energijo in plina, potem ko so jih lani znižali. Zaradi naraščajočih cen surove nafte so se medtem podražila pogonska goriva, ki so zdaj na najvišji ravni po januarju 2020.
To je znova zbudilo bojazen, da bi lahko letos, ko se bodo britansko in druga gospodarstva izvila iz primeža negativnih učinkov pandemije covida-19, globalna inflacija poskočila. Analitiki ostajajo zaskrbljeni, da bi lahko močni gospodarski stimulativni ukrepi zaradi koronavirusa, v kombinaciji s povpraševanjem potrošnikov, sprožili naraščajočo inflacijo in spodbudili dvig obrestnih mer, kar bi lahko zadušilo okrevanje gospodarstev.
Britanska vlada, ki jo vodi Boris Johnson, je za različne ukrepe za okrevanje gospodarstva od začetka pandemije namenila več kot 350 milijard funtov ali približno 406 milijard evrov. Britanska centralna banka pa je ključno obrestno mero znižala na rekordnih 0,1 odstotka in gospodarstvu namenila skoraj 500 milijard funtov pomoči.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.