Inovacij Evropi ne manjka, manjka jim predvsem možnost za rast

Future 500 je strateška iniciativa IEDC - Poslovne šole Bled, ki se razvija v partnerstvu z Atlantic Council in BSF. Medtem ko BSF odpira razpravo o geopolitičnem položaju Evrope, Future 500 vanjo vnaša gospodarsko-poslovno razsežnost, in sicer kako prepoznati evropska podjetja z največjim potencialom ter jim omogočiti, da zrastejo v globalne igralce.

Po posebni metodologiji so pripravili seznam 100 slovenskih podjetij. Izbrana stoterica je v treh letih več kot podvojila prihodke, in sicer z ene milijarde na več kot dve milijardi evrov. Zaposluje približno 8100 ljudi in je v treh letih ustvarila okoli 2400 novih delovnih mest. Ima močno tehnološko in industrijsko jedro. 45 podjetij prihaja iz širšega tehnološkega sektorja in 37 iz proizvodnje.

Slovenija je prvi pilotni trg širše evropske pobude Future 500. Naslednji korak je širitev metodologije na druge evropske države. Cilj je prihodnje evropske gospodarske prvake najprej prepoznati, nato pa jim pomagati ustvariti pogoje za globalno rast.

"Izbor je šele začetek. Tem podjetjem moramo zagotoviti to, kar je njihovim globalnim konkurentom samoumevno - dostop do kapitala, resnično odprt enotni trg in pot na borzo," je dejal pobudnik iniciative Future 500 in predsednik nadzornega odbora IEDC - Poslovne šole Bled Stjepan Orešković.

Evropa nima težav z ustanavljanjem inovativnih podjetij. Težavo ima s tem, da bi jim ustvarila pogoje za rast, so se strinjali udeleženci današnjega srečanja. Uvodoma jih je nagovoril minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Kot je dejal, Evropa ni izgubila gospodarske tekme s Kitajsko ali ZDA, ampak sama s seboj. Težave v konkurenčnosti so namreč posledica odločitev, sprejetih v Evropi, in ne zunaj nje.

Danes so se na istem mestu zbrali predstavniki evropskih institucij, nacionalnih vlad, bank in podjetij. Kot je dejal Logar, Evropi ne manjka talentov in pameti, niti ne manjka kapitala, manjka pa povezav med njimi. Treba je zagotoviti sredstva za rast, digitalno in raziskovalno infrastrukturo, konkurenčne cene energije ter zmanjšati administrativne ovire.

Podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Marko Primorac je dejal, da ima Evropa izjemne izobraževalne in raziskovalne ustanove, izjemne inženirje, pa tudi čisto tehnologijo, kritične surovine in investicijske zmogljivosti, a je kapital razdrobljen in za globalno konkurenčnost prepočasi doseže podjetja.

Tako ima Evropa le osem odstotkov svetovnih hitro rastočih podjetij. Veliko se jih zaradi lažjega dostopa do tveganega kapitala in manj regulacij seli ven iz EU, zlasti v ZDA. S tem Evropa izgublja delovna mesta, znanje, odločanje, dolgoročno vrednost in tudi nadzor nad tehnologijami, ki bodo zagotavljali naslednjo generacijo rasti.

Navedel je načrte in iniciative, s katerimi bodo v Evropi podprli večje število podjetij in prek katerih naj bi financiranje postalo preprostejše in hitrejše. O ustvarjanju novih instrumentov za podpiranje razvoja in rasti pa je spregovoril tudi predsednik odbora Evropskega sveta za inovacije Michiel Scheffer. Kot je dejal, je potrebnih več skladov za podporo inovacij in hitro rastočih podjetij ter vrednostnih verig oziroma ekosistemov.

Generalna direktorica Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Kerstin Jorna je povedala, da so se v EU dolgo ukvarjali s subvencijami, zdaj pa predlagajo, da bi javna sredstva namenjali za zmanjševanje tveganj pri projektih, tako da bi se jih podjetja lažje lotevala.

Odpira se sicer razprava o poštenosti takšnega sistema in o tem, ali bi denar zagotavljal le velikim akterjem, ki lahko prevzamejo več tveganj. Dejansko pa ne gre le za eno podjetje, temveč za celotno dobaviteljsko verigo, za skupine podjetij, je dejala.

Vodja tehnoloških naložb pri Evropskem investicijskem skladu Björn Tremmerie je izpostavil, da javna sredstva ne morejo biti edini vir. Treba se je povezati z zasebnim sektorjem. V Evropi je namreč veliko kapitala v prihrankih, vendar njihovega potenciala še nismo prepoznali. "Potrebna je aktivacija zasebnega kapitala," je poudaril.

Predstavniki bank so med razlogi, zakaj denar iz bančnih depozitov ne gre v investicije, navedli regulatorsko fragmentacijo, odsotnost skupnega evropskega kapitalskega trga, previdnostno regulacijo in manj močno kulturo tveganja, kot je v ZDA. Treba je odpreti možnosti za inovacije in se ne le izogibati tveganjem, so poudarili.

Dogodka se je udeležil tudi predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, ki je prav tako izpostavil, da Evropi ne primanjkuje kapitala. Treba pa ga je ustrezno kanalizirati, ga inteligentno uporabiti in podpreti projekte, ki so tega vredni, je dejal.

Prepričan je, da morajo vlaganja zasebnega sektorja dosegati raven javnih vlaganj. Kot dobrodošle je Plenković označil povezovanje kapitalskih trgov bodisi na evropski bodisi na regionalni ravni, saj da to prispeva k investicijam.