Inovacije v bančništvu: preproste, varne in kadarkoli dostopne storitve

V ospredju bančnih inovacij so umetna inteligenca, avtomatizacija, odprto bančništvo, takojšnja plačila in vse bolj prilagojene digitalne storitve. Banke se pri tem ne primerjajo več samo z drugimi bankami. Tekmujejo tudi s fintech podjetji in tehnološkimi platformami, ki so uporabnike navadile na hitro in preprosto digitalno izkušnjo. Fintechi so v zadnjih letih postali eden ključnih motorjev preobrazbe finančne industrije, saj z digitalnimi rešitvami vse bolj posegajo na področja, ki so bila tradicionalno v domeni bank, od plačil in kreditiranja do upravljanja premoženja in digitalnega odpiranja računov. 

Po nekaj letih ohlajanja se je sektor leta 2025 znova okrepil: po podatkih KPMG so globalne naložbe v fintech podjetja dosegle približno 102,7 milijarde evrov, kar je okoli 21 odstotkov več kot leta 2024, ko so znašale približno 84,5 milijarde evrov. 

Pomemben del fintech revolucije predstavljajo tudi neobanke, torej banke oziroma finančni ponudniki, ki svoje storitve ponujajo predvsem ali izključno digitalno, brez klasične mreže poslovalnic. Med najbolj prepoznavnimi evropskimi igralci sta N26 in Revolut, ki sta tradicionalne banke prisilila v hitrejši razvoj mobilnega bančništva, enostavnejše odpiranje računov in izboljševanje uporabniške izkušnje. Neobanke so uporabnike pritegnile predvsem z enostavnimi mobilnimi aplikacijami, konkurenčnimi stroški ter dodatnimi storitvami, kot so virtualne kartice, upravljanje osebnih financ, menjave valut in investiranje. Njihovo rast dobro ponazarja Revolut, ki je konec leta 2025 dosegel 68,3 milijona uporabnikov, do jeseni 2026 pa jih je imel že več kot 80 milijonov. Družba ob tem navaja, da se ji trenutno približno milijon novih uporabnikov pridruži vsakih 17 dni, leta 2025 pa se je za 45 odstotkov povečalo tudi število strank, ki Revolut uporabljajo kot svoj primarni bančni račun. Vzpon neobank tako kaže, da digitalizacija bančništva ni več le vprašanje prenosa obstoječih storitev na splet, ampak spreminja tudi pričakovanja uporabnikov, ki želijo bančne storitve opraviti hitro, preprosto in v celoti prek telefona.

Ena najbolj očitnih sprememb je prehod na mobilno bančništvo. Prek aplikacije lahko uporabniki danes opravijo velik del storitev, zaradi katerih so nekoč morali obiskati poslovalnico. Poleg plačevanja računov in pregledovanja stanja lahko digitalne bančne rešitve omogočajo sklepanje posameznih produktov, upravljanje kartic, varčevanje in komunikacijo z banko.

Ključna inovacija zato ni več zgolj digitalizacija obstoječe storitve, temveč njena poenostavitev. Cilj bank postaja zmanjšati število korakov med željo uporabnika in opravljeno storitvijo.

Tak razvoj spreminja tudi vlogo fizičnih poslovalnic. Te ne izginjajo nujno, vendar lahko postajajo predvsem prostor za svetovanje pri zahtevnejših finančnih odločitvah, medtem ko se vsakodnevne transakcije selijo na splet in v aplikacije.

Največja sprememba v bančništvu je morda prav sprememba razmišljanja o tem, kaj banka sploh je. Banka ni več nujno predvsem stavba, kamor stranka pride urejat svoje finance. Vse bolj postaja digitalna storitev, vključena v uporabnikovo vsakodnevno življenje.

Tehnologija pri tem postopoma umika bančne postopke v ozadje. Uporabnika praviloma ne zanima, koliko sistemov je potrebnih za izvedbo transakcije. Zanima ga predvsem, ali lahko svojo potrebo uredi hitro, varno in brez zapletov.

Prav zato bodo med najpomembnejšimi inovacijami prihodnjih let verjetno tiste, ki jih uporabniki skoraj ne bodo opazili. Opazili bodo predvsem rezultat: manj čakanja, manj administracije in boljši nadzor nad lastnimi financami.

Eden najbolj oprijemljivih rezultatov digitalizacije bančništva je možnost, da stranka vse več storitev uredi povsem na daljavo. Med njimi je tudi digitalno odpiranje bančnega računa, pri katerem obisk poslovalnice v določenih primerih ni več potreben.

Postopek, ki je bil nekoč povezan z obiskom banke, izpolnjevanjem obrazcev in podpisovanjem dokumentacije, se tako seli na splet oziroma v mobilno aplikacijo. Uporabnik vnese zahtevane podatke, izkaže svojo identiteto, opravi potrebna preverjanja ter dokumentacijo pregleda in potrdi v digitalni obliki.

V ozadju na videz preprostega postopka deluje precej kompleksna tehnologija. Banke morajo namreč tudi na daljavo zanesljivo ugotoviti, kdo odpira račun. Pri tem se lahko uporabljajo različni načini elektronske identifikacije, preverjanje osebnih dokumentov, biometrične funkcije ter drugi varnostni mehanizmi. Digitalizacija tako ne pomeni zgolj prenosa papirnega obrazca na zaslon, temveč preoblikovanje celotnega procesa.

Takšna storitev je zdaj na voljo tudi državljanom Republike Slovenije z biometrično osebno izkaznico. Intesa Sanpaolo Bank je prva med slovenskimi bankami, ki omogoča popolnoma digitalno odprtje računa prek mobilne aplikacije – brez videoidentifikacije in brez obiska poslovalnice.

Nova rešitev uporabnikom omogoča, da račun odprejo kadarkoli in kjerkoli, v celoti prek mobilne aplikacije, zgolj s selfijem in biometrično osebno izkaznico. Postopek je hiter, preprost, varen in v celoti digitalen, brez obiska poslovalnice ali videoidentifikacije, so sporočili ob tem prelomnem mejniku.

S to inovacijo Intesa Sanpaolo Bank nadaljuje uresničevanje cilja zagotavljanja vrhunske uporabniške izkušnje, ki temelji na povezovanju napredne tehnologije in strokovnega finančnega svetovanja.

Prav to je eden ključnih premikov sodobnega bančništva. Cilj digitalizacije ni samo omogočiti uporabniku, da enak postopek opravi prek telefona, temveč odstraniti nepotrebne korake.

Podatki, ki so bili nekoč ročno prepisani iz dokumentov, se lahko obdelujejo avtomatizirano, posamezna preverjanja lahko potekajo v ozadju, digitalni podpis oziroma elektronska potrditev pa lahko nadomesti del fizične dokumentacije. S tem se lahko skrajša čas, potreben za izvedbo storitve, in zmanjša količina administrativnega dela.

Prednosti imajo tudi banke. Avtomatizacija rutinskih postopkov zaposlenim omogoča, da več časa namenijo zahtevnejšim primerom in svetovanju, digitalno pridobivanje novih strank pa pomeni, da banka pri tem ni več tako močno vezana na svojo fizično mrežo poslovalnic.

Kljub hitri digitalizaciji pa prihodnost bančništva verjetno ne bo povsem brez osebnega stika. Nekateri uporabniki želijo svoje vsakodnevne finance urejati izključno prek aplikacije, medtem ko pri večjih in kompleksnejših odločitvah še vedno potrebujejo pogovor s svetovalcem.

Zato se vse bolj uveljavlja kombinacija digitalnih in osebnih storitev. Preproste postopke, kot so vsakodnevna plačila ali nekatere spremembe nastavitev, lahko uporabnik opravi sam, medtem ko banka človeško svetovanje ohranja tam, kjer prinaša največ dodane vrednosti.

Prav digitalno odpiranje računa dobro ponazarja širšo smer razvoja bančništva: od storitev, prilagojenih notranjim procesom banke, k storitvam, zasnovanim okoli uporabnika. V ospredju niso več obrazci in poslovalnice, temveč vprašanje, kako določeno bančno storitev opraviti čim hitreje, preprosteje in varneje.

To so ob predstavitvi novega načina odpiranja transakcijskega računa poudarili tudi pri Intesa Sanpaolo Bank.

"Stranke danes pričakujejo, da so bančne storitve preproste, varne in dostopne kadarkoli in kjerkoli jih potrebujejo. Kot prva med slovenskimi bankami, ki omogoča popolnoma digitalno odprtje računa brez obiska poslovalnice ali videoidentifikacije, postavljamo nov standard uporabniške izkušnje v slovenskem bančništvu. Vendar ta inovacija pomeni veliko več kot le tehnologijo. Odraža naše prepričanje, da je prihodnost bančništva v povezovanju digitalne preprostosti z zaupanja vrednim finančnim svetovanjem in strokovnim znanjem. Naša ambicija v Intesi Sanpaolo Bank je jasna: bančništvo želimo narediti preprostejše, hitrejše in dostopnejše, hkrati pa še naprej graditi osebne odnose, ki jih naše stranke najbolj cenijo," je ob predstavitvi nove storitve povedala Mojca Kovač, predsednica uprave Intese Sanpaolo Bank.

Naslednje veliko področje inovacij je umetna inteligenca. Bankam omogoča obdelavo velike količine podatkov, avtomatizacijo rutinskih opravil in hitrejše prepoznavanje vzorcev.

Uporaba je lahko zelo široka. Digitalni pomočniki lahko odgovarjajo na pogosta vprašanja strank, algoritmi pomagajo pri zaznavanju sumljivih transakcij, avtomatizirana orodja pa zaposlenim olajšajo pregledovanje dokumentacije in druge ponavljajoče se naloge.

Posebno poglavje predstavlja generativna umetna inteligenca. Njena uporaba odpira možnosti za hitrejše iskanje po internih informacijah, pripravo povzetkov in pomoč zaposlenim pri delu. Hkrati prinaša vprašanja o varovanju osebnih podatkov, zanesljivosti rezultatov, transparentnosti odločitev in nadzoru nad tehnologijo.

V finančnem sektorju zato hitrost uvajanja umetne inteligence ne more biti edino merilo uspeha. Enako pomembna ostajajo varnost, skladnost s predpisi in zaupanje strank.

Velike spremembe se dogajajo tudi pri plačevanju. Brezstične kartice, mobilne denarnice, plačevanje s pametnimi napravami in takojšnja plačila so zabrisali mejo med klasičnim bančništvom in vsakodnevno digitalno izkušnjo.

Za uporabnika je idealna transakcija tista, o kateri mu skoraj ni treba razmišljati: izvedena je hitro, preprosto in varno. Prav na tem področju je konkurenca še posebej močna, saj banke za pozornost uporabnikov tekmujejo z različnimi ponudniki digitalnih plačil.

Ob tem ostaja ena najpomembnejših nalog zagotavljanje varnosti. Hitrejši dostop do denarja namreč prinaša tudi nove možnosti za prevare, zato se vzporedno z novimi načini plačevanja razvijajo sistemi za preverjanje identitete in zaznavanje neobičajnega vedenja.

Digitalizacija omogoča tudi drugačen odnos do stranke. Tradicionalna ponudba, pri kateri banka večjemu številu ljudi ponudi enak produkt, se lahko umika bolj prilagojenim storitvam.

Na podlagi podatkov o finančnem vedenju lahko digitalna orodja uporabnika opozorijo na nenavadno visoko porabo, mu pomagajo pri načrtovanju proračuna ali ponudijo informacije, ki so pomembne glede na njegov finančni položaj.

Toda prav personalizacija odpira občutljivo vprašanje zasebnosti. Uporabniki lahko cenijo koristne in pravočasne predloge, obenem pa želijo vedeti, katere podatke banka uporablja in za kakšen namen.

Digitalizacija bankam prinaša nove možnosti, hkrati pa povečuje pomen kibernetske varnosti. Finančne institucije upravljajo občutljive osebne in finančne podatke, zato je zaupanje ena njihovih najpomembnejših valut.

Močna avtentikacija, biometrično preverjanje identitete, spremljanje sumljivih transakcij in sistemi za preprečevanje prevar tako niso več zgolj tehnična podpora. Postajajo pomemben del same uporabniške izkušnje.

Prihodnost bančništva zato verjetno ne bo odvisna samo od tega, katera banka bo ponudila največ novih funkcij. Pomembneje bo, kdo jih bo znal ponuditi na način, ki bo hkrati preprost, varen in razumljiv.