Inšpektorat poziva k previdnosti pri najemu kreditov na nebančnem trgu

"Pri tovrstnih kreditodajalcih so potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo," so izpostavili na tržnem inšpektoratu.

Kot so še opozorili, je treba oglasna sporočila kreditodajalcev presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe pa je treba natančno vedeti, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita, kot so denimo obresti in odlog plačila.

Spomnili so, da zakon o potrošniških kreditih določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Potrošnike pa so posebej opozorili na to, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov ter naj se vračilo kredita vrši preko transakcijskega računa dajalca kredita in nikakor ne "na roke" brez potrdila.

V inšpektoratu, ki vrši nadzor nad nebančnimi dajalci kredita z vidika spoštovanja določil zakona o potrošniških kreditih, ugotavljajo, da jih potrošniki na domnevne nepravilnosti opozorijo šele, ko ugotovijo, da ne morejo več plačevati anuitet, in po podani prijavi upajo, da jim kredita ne bo več treba vrniti. A so poudarili, da mora kreditojemalec tudi v primeru ničnosti kreditne pogodbe v celoti vrniti prejeti znesek kredita.

Banka Slovenije je z novembrom zaostrila pogoje pri bančnem kreditiranju prebivalstva. Ocenila je namreč, da se tveganja, povezana predvsem s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, povečujejo, kreditojemalce pa je želela opozoriti na nujnost zavedanja, kje so meje zdravega zadolževanja.

V centralni banki se zavedajo, da je možen odliv povpraševanja na nebančni trg. "V Banki Slovenije se zavedamo, da bo kreditojemalec, če ne bo dobil želenega kredita pri regulirani instituciji in bo kredit še vedno želel najeti, šel nekam, kjer je to manj regulirano. Ampak to je poslovna odločitev posameznika. Tako kot nekateri igrajo v kazinu in izgubijo precejšnje zneske, se lahko tudi tukaj izpostavijo pretiranemu tveganju," je ob naznanitvi novih pravil dejal viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Spomnil je tudi na primer švicarskih frankov, ko določeni posamezniki niso bili kreditno sposobni za najem kredita v evrih, a so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov jemali kredite v frankih. "Na koncu smo spremljali še večje socialne težave določenih ljudi," je opozoril. 

Umar: Vpliv ukrepa glede kreditiranja na zasebno potrošnjo minimalen

Po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bi učinek ukrepa Banke Slovenije na rast zasebne potrošnje lahko znašal nekaj desetink odstotne točke. "Zadnje davčne spremembe bodo na to potrošnjo vplivale pozitivno, tako da s tega vidika ni razloga za spremembo jesenske napovedi zasebne potrošnje," so povedali.

"Banka Slovenije je vsoto posojil nad priporočenimi merili ocenila na približno četrtino vseh, nekako 250 milijonov evrov. Ocenjujemo, da bi bil vpliv na rast zasebne potrošnje manjši, saj vsi potrošniški krediti po naši oceni niso namenjeni dobrinam, statistično zajetim v ta agregat. Poleg tega bi se del gospodinjstev odločil oz. bil kreditno sposoben tudi za najem posojil po novih pogojih," so ocenili.

Da bo imel ukrep med drugim negativne posledice na potrošnjo in posledično na gospodarsko rast, so opozorili v združenju bank in v trgovinski zbornici. V razpravo je posegel tudi premier Marjan Šarec, ki je pozval, da na sestanku, sklicanem 15. novembra, "še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost".

Na tem sestanku naj bi se soočili tako predstavniki finančnega in gospodarskega ministrstva, Umarja, Banke Slovenije in združenja bank, zveze potrošnikov ter gospodarske in trgovinske zbornice. K dialogu pri sprejemanju sistemskih rešitev je danes pozval tudi prvi mož NLB Blaž Brodnjak.