Po poročanju iranske državne tiskovne agencije Mehr gre za "prvi korak" v odzivu na domnevno nespoštovanje dogovora, Teheran pa opozarja, da bodo sledili tudi dodatni ukrepi, če se bo "agresija nadaljevala".
Napoved je sprožila alarm med ladjarji, energetskimi podjetji in svetovnimi vladami, saj gre za eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu.
A so se kmalu oglasili Američani. Tiskovni predstavnik CENTCOM Tim Hawkins je za Al Jazeero, Washington Post in Reuters dejal, da "Iran ne nadzoruje Hormuške ožine" ter da promet skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti še naprej teče. Dodal je, da ameriške sile pozorno spremljajo razmere in si prizadevajo zagotoviti, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Podatki o ladijskem prometu za zdaj potrjujejo ameriške navedbe. Več tankerjev je danes uspešno prečkalo Hormuško ožino, čeprav so nekatera plovila zaradi negotovosti obrnila smer ali začasno obstala na vhodu v prehod.
Hormuška ožina povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in Indijskim oceanom. Čeprav je na najožji točki široka le okoli 33 kilometrov, skozi njo potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Po tej poti svoje energente izvažajo Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Irak, Katar in Iran. Zaradi tega se vsaka motnja v plovbi skozi ožino skoraj takoj odrazi na svetovnih trgih.
Po podatkih družbe S&P Global Commodities at Sea je še februarja skozi ožino vsak dan plulo povprečno 135 ladij, med njimi od 46 do 47 tankerjev za prevoz nafte. To je predstavljalo približno 20 odstotkov vse svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom. Danes so razmere povsem drugačne.
Ožina je še vedno minirana
Po mirovnem dogovoru, ki sta ga 17. junija podpisala ameriški in iranski predsednik, se je Iran zavezal, da bo v 30 dneh odstranil mine iz plovnih poti v Hormuški ožini. Toda ladjarska industrija opozarja, da se promet ne bo normaliziral tako hitro.
Največji svetovni združenji ladjarjev opozarjata, da običajen promet ne bo mogoč, dokler ne bodo odstranjene vse mine in dokler ne bo jasno, katere poti so dejansko varne.
Po ocenah strokovnjakov je osrednji del ožine še vedno nevaren za plovbo. Ladje trenutno uporabljajo zgolj obalne prometne koridorje ob iranski in omanski obali, kjer naj bi bile mine odstranjene.
Toda ti koridorji imajo bistveno manjšo zmogljivost od običajnih plovnih poti. Po ocenah trenutno približno 550 ladij čaka na prehod skozi ožino, obstoječe varne poti pa niso sposobne sprejeti tolikšnega prometa.
V Perzijskem zalivu pa se po ocenah nahaja več kot sto polno natovorjenih tankerjev in skoraj sto praznih tankerjev, ki čakajo na nov tovor.
Poleg min obstajajo tudi druga tveganja. Strokovnjaki opozarjajo na možnost zastojev, trčenj in nesreč zaradi velike koncentracije plovil na omejenih območjih.
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) zato že pripravlja poseben sistem koordinacije, ki naj bi omogočil varno in nadzorovano plovbo.
Bo sledil nov energetski šok?
Če bo Iran svojo grožnjo uresničil in dejansko preprečil promet skozi Hormuško ožino, bi lahko sledile nove težave.
Cene nafte in plina bi se lahko močno zvišale, kar bi neposredno vplivalo na cene goriv, transporta, ogrevanja in številnih izdelkov po svetu.
Posebej občutljiva je Evropa, ki se še vedno spopada z energetsko negotovostjo po vojni v Ukrajini in večletnih motnjah v svetovnih dobavnih verigah.
Analitiki opozarjajo, da je že sama grožnja zaprtja dovolj, da povzroči nervozo na trgih. Dejanska blokada pa bi imela posledice za celotno svetovno gospodarstvo.
Dogajanje predstavlja tudi prvi resni preizkus ameriško-iranskega mirovnega sporazuma.
Washington je dogovor predstavil kot zgodovinski korak k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Toda iranska napoved kaže, kako krhko je premirje v resnici.
Za zdaj ostaja nejasno, ali gre predvsem za politični pritisk Teherana ali pa Iran dejansko pripravlja popolno blokado ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.
Kaj se trenutno dogaja v ožini?
Kljub iranski napovedi o zaprtju Hormuške ožine podatki o ladijskem prometu kažejo, da je skozi eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti danes še vedno plulo več tankerjev. Analiza BBC Verify na podlagi podatkov sistema AIS in platforme MarineTraffic kaže, da je najmanj pet tankerjev uspešno prečkalo ožino po severni in južni plovni poti.
Po drugi strani pa so podatki razkrili tudi precejšnjo negotovost med ladjarji. Najmanj pet plovil je med plovbo skozi ožino nenadoma obrnilo smer in se vrnilo proti izhodišču. Nekateri tankerji so se ustavili tik pred zahodnim izhodom iz Hormuške ožine, drugi pa so po obratu izginili s sledilnih sistemov, kar lahko pomeni, da so izključili oddajnike AIS.
Med tankerji, ki so obrnili smer, so bili Lumina Ocean, Abu Dhabi III, Gulf Sunrise, Monaco Loyalty in Titan Harmony. Nekateri so se za obrat odločili kmalu po iranski objavi o zaprtju ožine, drugi že prej.
Podatki tako kažejo, da Hormuška ožina za zdaj ni popolnoma zaprta, vendar je promet skozi njo močno negotov. Ladjarji očitno čakajo na jasnejše informacije o varnostnih razmerah, kar povečuje tveganje za motnje v svetovni trgovini z nafto in energenti.
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je specializirana agencija Združenih narodov, ki je odgovorna za varnost in zanesljivost pomorskega prometa ter preprečevanje onesnaževanja morja s strani ladij. Ustanovljena je bila leta 1948, njen glavni cilj pa je vzpostavitev enotnega mednarodnega regulativnega okvira za ladijsko industrijo. IMO določa standarde za gradnjo ladij, usposobljenost posadk, varnostne protokole pri prevozu nevarnih tovorov ter pravila za preprečevanje nesreč na morju, s čimer zagotavlja, da pomorska trgovina poteka čim bolj varno in učinkovito po vsem svetu.
Hormuška ožina velja za najpomembnejšo energetsko 'ozko grlo' na svetu. Ker skozi njo poteka velik del svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz držav Perzijskega zaliva, je ključna za stabilnost globalnih cen energentov. Ker je ožina na najožjem delu izjemno ozka, je zelo ranljiva za vojaške blokade, miniranje ali druge varnostne incidente. Vsaka motnja v tem koridorju prisili ladjarje k iskanju bistveno daljših in dražjih alternativnih poti, kar neposredno vpliva na stroške transporta in posledično na inflacijo ter cene goriv po vsem svetu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.