Slovenski tožilci so od münchenskih kolegov, ki preiskujejo domnevno kršitev embarga s prodajo 14 digitalnih telefonskih central v Irak, prve informacije že dobili. "Dobili smo obvestilo, da pa potekajo določene preiskovalne aktivnosti glede firme Siemens s sedežem v Münchnu. Pričakujemo, da bomo dobili podatke od njih v kratkem," je dejala generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Ko jih bodo dobili, se bodo odločili, ali bo preiskava stekla tudi pri nas. V Iskratelu jim v tem primeru obljubljajo pomoč. "V Iskratelu smo pripravljeni pomagati in aktivno bomo sodelovali z državnimi tožilci v vseh njihovih postopkih," je dejala Barbara Jurman Rotar, tiskovna predstavnica v Iskratelu. Komentarjev pa še vedno ne daje prvi mož Iskratela Andrej Polenc.
O kršenju embarga Združenih narodov in njenih posledicah smo se pogovarjali z Matjažem Kovačičem z Ministrstva za zunanje zadeve.
Če se najprej ustaviva ob spoštovanju resolucij Združenih narodov. Kaj pomeni za državo, če neko podjetje krši embargo?
Vsaka država mora resolucije Združenih narodov prevesti v notranji pravni sistem in iz tega lahko tudi izvaja sankcije zoper kršitelja takšnih sankcij.
Kakšne sankcije lahko sledijo?
Največkrat, ker gre za gospodarske odnose, gre za sankcije, ki so materialne narave, denarne sankcije.
Ki jih je treba upoštevati.
Absolutno.
Kaj pa, če se jih ne?
Potem sledijo kazni.
Kakšne?
Ponavadi so denarne kazni, predvidene za vsako vrsto sankcij posebej.
Kaj pa program Nafta za hrano? Kako in kdo ga nadzoruje?
Program Nafta za hrano je bil oblikovan po uvedbi sankcij zoper Irak leta 1990, ob njegovi invaziji Kuvajta. Gre za sistem, po katerem naj bi olajšali humanitarni učinek sankcij in preko katerega je mogoče v Irak izvažati določeno število proizvodov oz. določene proizvode, izključno za humanitarne namene.
Problem so tudi proizvodi z dvojno ali celo večkratno uporabljivostjo. Primer Iskratela: telefonsko centralo so prodali, sicer ne povedo komu, uporablja pa jo menda vojska. Kdo to nadzoruje?
Celotno izvajanje sistema sankcij nadzoruje Varnostni svet preko odbora za sankcije, ki je v tem primeru, Nafti za hrano, celo dvostopenjski. Na prvi stopnji se ločijo vsi tisti proizvodi, ki so evidentno humanitarnega pomena. Tisti bolj zapleteni, ki lahko predstavljajo proizvod za dvojno rabo, pa gre še na eno stopnjo više, na sankcijski odbor, kjer se odredi, ali je določen proizvod dopustno izvažati v Irak.
Koliko ima pri tem država izvoznica?
Država izvoznica ima pri tem toliko, da nadzoruje podjetje, ki tak izvoz opravi, da predhodno pridobi soglasje odbora za sankcije in ostalih pristojnih organov v državi.
