Isto kosilo za 3,6 ali 19 evrov? Se splača kuhati in ali je hrana res tako draga?

Vse je dražje! Stavek, ki ga slišimo skoraj na vsakem koraku. V trgovini, na bencinski črpalki, ob plačevanju položnic ali ob pogledu na jedilnik v restavraciji. In občutek ni povsem neutemeljen. Življenjske potrebščine so bile septembra letos v povprečju za 3,3 odstotka dražje kot pred letom dni.

Toda podrobnejši pogled v podatke Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) razkriva precej bolj raznoliko sliko. 

Največji pritisk na denarnice so v zadnjem letu povzročali stroški stanovanja, vode, električne energije, plina in drugih goriv. Ti so se septembra na medletni ravni zvišali za 8,8 odstotka in k skupni inflaciji prispevali 1,1 odstotne točke.

Prevoz se je podražil za 6,3 odstotka in prispeval dodatno odstotno točko. Storitve so bile v povprečju dražje za 4,1 odstotka, blago za 2,9 odstotka, rekreacija, šport in kultura pa za 3,8 odstotka.

A podatki vsebujejo tudi drugačne številke. Cene trajnega blaga so bile za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa za 0,7 odstotka. Hrana sicer ni bila cenejša skozi vse leto. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo zanjo v povprečju še vedno plačevali 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je avgusta znašala 1688,55 evra, bruto plača pa 2695,56 evra. V primerjavi z lanskim avgustom je bila neto plača nominalno višja za 8,1 odstotka, bruto pa za 8,3 odstotka.

Pomembnejši je podatek o realni rasti, ki upošteva podražitve življenjskih potrebščin. Povprečna neto plača je bila realno višja za 5 odstotkov, bruto pa za 5,1 odstotka.

To pomeni, da se je kupna moč povprečne plače v obravnavanem obdobju povečala.

Rast sicer ni bila enaka v vseh dejavnostih. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača avgusta za 9,5 odstotka višja kot leto prej, v zasebnem pa za 7,4 odstotka. Povprečna neto plača v javnem sektorju je znašala 1928,93 evra, v zasebnem pa 1574,19 evra.

Po preračunu plač na polni delovni čas je polovica zaposlenih pri pravnih osebah avgusta prejela manj kot 2309 evrov bruto, 64,8 odstotka pa manj od povprečne bruto plače. Četrtina je prejela manj kot 1811 evrov bruto, medtem ko je 5,7 odstotka zaposlenih prejelo več kot 5000 evrov bruto.

Ob tem je treba upoštevati, da so to podatki za zaposlene pri pravnih osebah, ne za vse prebivalce Slovenije. Ne zajemajo na primer pokojnin, socialnih transferjev ali dohodkov samozaposlenih.

Podatki SURS tako potrjujejo, da so se povprečne plače zaposlenih pri pravnih osebah v zadnjem letu realno zvišale, kar pomeni, da je njihova rast presegla splošno rast cen življenjskih potrebščin.

Pocenitev hrane za 0,7 odstotka je povprečje celotne skupine hrane in brezalkoholnih pijač. To ne pomeni, da so se za toliko pocenili vsi izdelki na trgovskih policah. Cene posameznih živil se lahko gibljejo zelo različno, odvisno od stroškov pridelave, predelave, transporta, sezonske ponudbe in razmer na svetovnih trgih.

Zato je treba razlikovati med uradno statistiko, ki spremlja široko košarico izdelkov, in posameznimi primerjavami cen, ki jih predstavljajo trgovci. V Sparu Slovenija so primerjali cene izdelkov svojih lastnih blagovnih znamk in ugotovili, da je imelo 82 odstotkov živilskih in neživilskih izdelkov teh znamk enako ali nižjo ceno kot pred letom dni.

Pri nekaterih osnovnih živilih so bile pocenitve precej izrazite. Liter trajnega mleka Spar s 3,5 odstotka mlečne maščobe se je denimo pocenil z 1,29 na 0,93 evra oziroma za skoraj 28 odstotkov. Pri trgovcu sicer opažajo, da kupci kljub umirjanju cen ostajajo previdni. Pred nakupom primerjajo ponudbo, spremljajo akcije in iščejo ugodno razmerje med kakovostjo in ceno.

Čeprav so bili septembrski podatki za kupce spodbudni, to še ne pomeni, da se bodo cene hrane zniževale tudi v prihodnjih mesecih. Gospodarske napovedi namreč opozarjajo na možnost ponovne rasti. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v jesenski napovedi za leto 2026 pričakuje, da bo povprečna letna inflacija znašala 3,1 odstotka, proti koncu leta pa napoveduje tudi ponovno rast cen hrane. Glavna razloga sta dražja energija in neugodne vremenske razmere, ki lahko vplivajo predvsem na cene svežih oziroma nepredelanih živil.

Podobno opozarja Banka Slovenije. V oktobrskem pregledu makroekonomskih gibanj ugotavlja, da so se višje cene energentov doslej le omejeno prenesle v cene hrane. Vendar so se v zadnjih mesecih že pojavili novi cenovni pritiski, zlasti pri zelenjavi, na katere bi lahko vplivalo tudi izrazito sušno poletje.

Banka Slovenije je v junijskih napovedih ocenjevala, da se bo rast cen hrane letos upočasnila na 1,9 odstotka, potem ko je lani znašala 4,9 odstotka. Za prihodnje leto je takrat napovedovala štiriodstotno rast, za leto 2028 pa 3,3-odstotno. Gre za napovedi, ki se lahko ob spremembah cen energentov, vremenskih razmer in razmer na svetovnih trgih še spremenijo.

Tudi UMAR pričakuje, da se bodo letošnji stroškovni pritiski deloma prenesli v prihodnje leto, ko bi se lahko hitreje dražila predvsem predelana hrana.

Kaj to pomeni za potrošnike? Trenutne pocenitve posameznih živil so dobrodošle, kako bo v prihodnje ni povsem jasno, povsem mogoče pa je, da bodo osnovna živila ohranjala nižjo ceno kot predelana hrana. Je torej čas, da v roke vzamemo kuhalnico?

Številke namreč kažejo, da doma pripravljena hrana ni le pogosto bolj zdrava, ampak je lahko tudi občutno cenejša, kot pokaže konkreten izračun.

Za primer smo izbrali ne nujno najbolj zdravo, a med Slovenci priljubljeno kosilo - paniran piščančji dunajski zrezek, pražen krompir in zeleno solato. Vse sestavine smo poiskali v spletni trgovini, nato pa izračunali strošek dejansko porabljenih količin za štiri osebe.

Za sestavine in električno energijo bi torej štiričlanska družina odštela približno 14,50 evra oziroma 3,62 evra na osebo.

Za primerjavo: pri enem od ponudnikov dostave hrane v prestolnici smo našli dunajski zrezek s praženim krompirjem celo za 19,60 evra na osebo. Za štiri osebe bi tako odšteli 78,40 evra, brez morebitne dostavnine in solate.

Razlika med domačo pripravo in naročenim kosilom v tem konkretnem primeru znaša približno 63,90 evra za štiri osebe. Domači izračun sicer ne vključuje vrednosti porabljenega časa, stroškov kuhinjske opreme in morebitnih drugih stroškov priprave.

Primerjava seveda tudi ne pomeni, da je vsako domače kosilo toliko cenejše od vsakega naročenega. Kaže pa, kako občutna je lahko razlika, kadar obrok pripravimo iz osnovnih sestavin.

Ko govorimo o prihrankih pri prehrani, ni pomembno le, koliko stane posamezen izdelek, temveč tudi, kako ga uporabimo. Domača priprava obrokov je lahko cenovno ugodnejša od prehranjevanja v restavracijah ali naročanja dostave, zlasti če obroke načrtujemo, kupujemo premišljeno in porabimo sestavine, ki jih že imamo.

Veliko lahko naredimo že s tedenskim jedilnikom in nakupovalnim seznamom. Če vnaprej vemo, kaj bomo kuhali, lažje kupimo ustrezne količine in se izognemo nepotrebnim nakupom.

Prednost imajo lahko tudi jedi, ki jih pripravimo za več obrokov, sezonske sestavine in živila, uporabna v različnih receptih. Iz ostankov pečene zelenjave lahko denimo naslednji dan pripravimo juho, iz kuhanega riža novo jed, iz zrelega sadja pa sladico.

Takšno načrtovanje ne pomeni odrekanja. Predvsem pomeni predvsem manj zavržene hrane, manj nepotrebnih nakupov in manj vsakodnevnega razmišljanja, kaj bomo pripravili za kosilo.

Se spomnite časov, ko je bilo skupno družinsko kosilo skoraj samoumevno? Danes se ob različnih delovnikih, šolskih obveznostih in hitrem tempu življenja pogosto zdi, da je za skupno mizo vse težje najti čas. Toda novejši podatki kažejo zanimiv premik.

Po podatkih raziskave TGI Mediana, doma pogosto skupaj obeduje 73,5 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 75 let. To je skoraj pet odstotnih točk več kot leto prej.

Povečuje se tudi zanimanje za kulinarične vsebine. Delež uporabnikov družbenih omrežij, ki spremljajo profile zaradi receptov in kuharskih idej, se je z 24,8 odstotka povečal na 29,7 odstotka. Za kuhanje oziroma peko se po isti raziskavi zanima 65 odstotkov prebivalcev.

Kuhanje je postalo prava zabava. Na televiziji spremljamo tekmovalce MasterChefa, na Instagramu in TikToku občudujemo domiselne recepte, na YouTubu pa lahko v nekaj minutah poiščemo navodila za pripravo skoraj katerekoli jedi. 

A zakaj se ljudje kljub zanimanju za kuharske vsebine pogosto ne lotijo kuhanja? Britanska raziskava, ki jo je predstavil Samsung, ponuja zanimiv odgovor. Kar 39 odstotkom vprašanih se zdi priprava jedi iz osnovnih sestavin prezahtevna oziroma preveč zamudna, 38 odstotkov pa se jih kuhanju izogiba zaradi stresa. Kuhinja torej za marsikoga ni prostor sprostitve in ustvarjalnosti, temveč še ena vsakodnevna obveznost, za katero ob sodobnem tempu življenja zmanjkuje časa, energije ali samozavesti.

Kljub temu je kar 86 odstotkov vprašanih menilo, da je priprava hrane iz osnovnih sestavin pomembna življenjska spretnost.

Ob razpravah o cenah hrane in možnostih prihranka pogosto spregledamo še en pomemben strošek: živila, ki jih kupimo, a jih nikoli ne pojemo.

Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji leta 2025 nastalo kar 170.947 ton odpadne hrane, dva odstotka več kot leto prej. Največ, 75.494 ton oziroma 44 odstotkov vse odpadne hrane, je nastalo prav v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 54.870 ton oziroma 32 odstotkov, v proizvodnji hrane 25.093 ton oziroma 15 odstotkov, v distribuciji in trgovini z živili pa 15.490 ton oziroma devet odstotkov.

Pri tem je pomembno razlikovati med neužitnimi ostanki, kot so olupki, kosti in jajčne lupine, ter hrano, ki bi jo lahko pojedli. Po oceni SURS je bilo od skupno skoraj 171.000 ton odpadne hrane kar 36 odstotkov oziroma približno 61.000 ton še užitne.

V slovenskih gospodinjstvih je posameznik lani v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega približno 12 kilogramov še užitne. To pomeni kilogram užitne hrane na mesec. Pri štiričlanski družini bi ob enakem povprečju to pomenilo približno 140 kilogramov zavržene hrane na leto, od tega 48 kilogramov takšne, ki bi jo lahko pojedli.

In koliko denarja to pomeni? Enotnega odgovora ni, saj kilogram kruha, krompirja, zelenjave ali mesa nima enake vrednosti. Toda jasno je, da z vsakim zavrženim užitnim živilom zavržemo tudi denar, ki smo ga zanj odšteli.

Še posebej zanimivo je, da količina odpadne hrane kljub vse večji pozornosti do cen in premišljenega nakupovanja še vedno raste. V gospodinjstvih je je lani nastalo za tri odstotke več kot leta 2024.

Prav zato je lahko načrtovanje obrokov eden najučinkovitejših načinov zmanjševanja stroškov prehrane - ob nakupovalnem seznamu, ustreznem shranjevanju živil in tudi primerjanju cen med različnimi ponudniki.