Istrabenz pripravlja načrt

Istrabenzova uprava bo v prihodnjem mesecu pripravila poslovni načrt za leto 2010. Ta naj bi določal, do kdaj in na kakšen način naj bi Istrabenz letos poplačal slabih 100 milijonov evrov terjatev. Poslovni načrt bo vseboval elemente načrta finančnega prestrukturiranja, bo pa konkretnejši, so povedali v Istrabenzu. 

Poslovni načrt bo moral potrditi tudi nadzorni svet Istrabenza, najverjetneje pa se bodo do njega opredelile tudi banke upnice. Te po pisanju današnje izdaje časopisa Delo sicer še vedno niso soglasne glede t. i. obstranskega dogovora o reševanju družbe. Manjkal naj bi le še podpis banke Bawag, po pisanju Dela pa naj bi Bawag dogovor podpisal danes.

Dogovor, ki ga je večina bank upnic podpisala 17. decembra, naj bi določal pravico veta bank na nekatere poslovne odločitve uprave, urejal pa naj bi tudi plačilo presežkov od unovčenih repo pogodb. Te naj bi banke vračale v skupno bilanco Istrabenzovega premoženja.

Načrt za poplačilo terjatev

Z imenovanjem Tomaža Berločnika na mesto predsednika uprave Istrabenza naj bi bilo po nekaterih informacijah za dosego sporazuma o prostovoljni poravnavi, ki je decembra lani sicer padel v vodo, ponovno več možnosti. Upanje, da bo pod njegovim vodstvom pot do prostovoljne poravnave lažja, je ob imenovanju za predsednika uprave 15. januarja izrazil tudi Berločnik, sicer nadzornik Petrola.

Kot je znano, je sodišče prisilno poravnavo Istrabenza potrdilo 21. januarja. Če na sklep o prisilni poravnavi ne bo pritožb, bo postal pravnomočen 6. februarja. Istrabenz mora bankam in drugim upnikom v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja že do konca tega leta vrniti slabo petino od 470,9 milijona evrov terjatev. Prihodnje leto bo moral Istrabenz upnikom poplačati trinajstino terjatev, v letu 2012 dobro četrtino, preostalih 47 odstotkov pa najpozneje do konca leta 2013.

Upniki Istrabenza so o prisilni poravnavi glasovali 17. decembra lani. Za so glasovali upniki, ki imajo skupaj 74,8 odstotka celotnega zneska terjatev, kar je več od zakonsko potrebnih 60 odstotkov, zato je prisilna poravnava sprejeta. Med 19 bankami upnicami sta prisilni poravnavi nasprotovali banki Bawag in Volksbank, dve od štirih bank, ki so zahtevale stečaj Istrabenza.